From Wikipedia, the free encyclopedia
Leon VIII. (latinsko Leo Octavus), italijanski rimskokatoliški škof in papež; * 10. stoletje Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, † 1. marec 965 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija)
Od svoje izvolitve, 4. decembra 963, do smrti Janeza XII. 14. maja 964, je vladal kot protipapež; od 23. junija 964 pa do svoje smrti 1. marca 965 pa kot zakoniti papež.
Leon VIII. | |
---|---|
Izvoljen | 4. december 963 (izvoljen do smrti Janeza XII. je bil kot protipapež) |
Začetek papeževanja | 6. december 963 (posvečen in umeščen kot protipapež) 23. junij 964 (kot papež) |
Konec papeževanja | 26. februar 964 (kot protipapež) 1. marec 965 (kot papež) |
Predhodnik | Janez XII. |
Naslednik | Benedikt V. |
Redovi | |
Duhovniško posvečenje | 5. december 963 posvečevalec kardinal Sicone |
Škofovsko posvečenje | 6. december 963 posvečevalec kardinal Sicone |
Položaj | 131. papež |
Osebni podatki | |
Rojstvo | Leon domnevno 915[1] Rim |
Smrt | marec 965[2] ali 1. marec 965[3] Rim |
Pokopan | stara Bazilika sv. Petra (verjetno) |
Narodnost | Rimljan Italijan |
Vera | katoličan |
Starši | Giovanni, apostolski protonotar (protoskrinarij) |
Prejšnji položaj | protonotar rimske Cerkve tajnik svetorimsko-nemškega cesarja |
Drugi papeži z imenom Leon Catholic-hierarchy.org |
Leon se je rodil v Rimu, v četrti Clivius Argentarius kot sin Janeza (Giovanni), ki je bil papeški protonotar (protoskrinarij) in član odlične plemiške družine. Čeprav je bil laik, je bil protoscriniarius ali nadzornik rimskih šol za pisarje na papeškem dvoru za časa papeževanja Janeza XII..
963 je bil v odposlanstvu, ki ga je poslal k Svetorimsko-nemškemu cesarju Otonu I. Janez XII., ki je oblegal italijanskega kralja Berengarja II. na gradu San Leone v Umbriji. Prejel je navodila, naj zagotovi cesarju, da je papež pripravljen popraviti zlorabe na papeškem dvoru, pa tudi oporeka Otonovim dejanjem, s katerimi mest v Papeški državi ni postavil pod papeško, ampak pod cesarsko upravo. [4]
6. novembra 963 je svetorimsko-nemški cesar Oton I. sklical zborovanje pri Svetem Petru; na njem so papeža Janeza XII. obsodili zaradi veleizdaje in ga odstavili od papeštva zaradi nedostojnega načina življenja. Osnovno pričevanje za ta conciliabulum (koncilček) črpamo iz dela De rebus gestis Ottonis magni Imperatoris, ki ga je napisal zvesti cesarjev služabnik, kremonski škof Liutprand.
Zbor je trikrat poklical papeža pred sodišče in mu s tem dopustil možnost za očiščevalno prisego; zbor si je torej prizadeval držati se pravilnega postopka z vidika cerkvenega prava. Janez je zavrnil vse te pozive in je prepovedal sodelujočim, pod grožnjo s kaznijo izobčenja, izvolitev novega papeža na njegovo mesto.
4. decembra se je koncil sešel, da bi izrekel sodbo; sedaj je tudi sam Oton obtožil Janeza krivoprisežništva in upora ter se je skliceval na zborovsko mnenje. Člani sinode so zahtevali odstavitev Janeza bolj zaradi nenravnega vedenja kot pa zaradi političnih napak – in so ga razglasili za odpadnika. Na njegovo mesto so izvolili s trikratnim vzklikanjem protoskrinarija, laika Leona; ustoličili so ga v Lateranu, posvetili pa v Vatikanu 6. decembra 963. [5]
[6]
Kot odgovor na celo vrsto obtožb je Janez XII. iz svojega begunstva na Korziki poslal pismo (breve) koncilskim očetom, v katerem jim grozi z izobčenjem: [7] [8]
Joannis Papae XII rescriptum ad episcopis synodi Romanae" | Italijanski prevod[9] | Slovenski prevod Pisma Janeza XII. škofom na rimskem zborovanju |
---|---|---|
|
|
|
Otonova sinoda, ki je odstavila Janeza XII., je torej 6. decembra 963 za papeža izvolila odličnega rimskega laika, ki so mu trije škofje v enem dnevu podelili vse redove. Proti Leonu je odstavljeni Janez XII. spodbudil upor, ki pa ga je cesar Oton s trdo roko zadušil. Ko se je Oton dokončno umaknil iz Rima, je v mestu spet zavladal Janez XII., na sinodi 26. februarja 964 razveljavil svojo odstavitev in Leona VIII., ki se je zatekel k cesarju, izključil iz cerkvene skupnosti. Po nagli Janezovi smrti maja 964 so Rimljani proti cesarjevi volji izvolili novega papeža, Benedikta V. Le mesec dni po tem je Oton tretjič prišel v Rim, odstavil Benedikta V. in spet umestil Leona VIII., ki je poslej mirno vodil Cerkev do svoje smrti.[10]
Po Janezovi smrti so Rimljani še vedno odklanjali Leona; ko pa jih je v to prisilila Otonova vojska, je prišel trenutek njegovega zmagoslavja. Vstopil je v mesto pod okriljem zmagovitega Otona ter sklical sinodo, pred katero so pripeljali Benedikta V.. Liutprand je živo opisal ta prizor:
Zbrani v Lateranski baziliki so bili papež, cesar in številni škofje. Benedikt, oblečen v papeška oblačila, je stal pred njimi. Po priznanju svoje napake je Benedikt snel palij in ga izročil Leonu. Leon je nato snel mašno oblačilo in štolo z Benedikta in razglasil, da je preveden v stalež diakona. Ker izgleda, da se je Benedikt strinjal s svojo odstavitvijo, smemo Leona smatrati za pravega papeža od julija 964. [11] Liutprand nadalje poroča, da ko so Benediktu sneli papeška oblačila in znamenja, je le-ta pokleknil pred Leonom in slekel pontifikalna mašna oblačila, v znamenje ponižnosti in svojevoljne podreditve novemu papežu. V tem je bil Benediktov namen, da se je odpovedal prostovoljno; v odgovor na to pa mu je Leon VIII. vzel pastorale (škofovsko palico), ter ga zlomil na njegovem hrbtu. Tukaj je prvič v zgodovini omenjeno papeško žezlo.
Benedikta je vzel cesar oton s seboj v izgnanstvo v Hamburg, kjer je tudi umrl. [12]
Leona VIII. so imeli skozi veliko let za protipapeža; njegov položaj je še danes nejasen. Annuario Pontificio pravi o njegovem pontifikatu tole:
"Dandanes, podobno, kot že skozi enajst stoletij, se tu srečujemo s pontifikati, ki so vprašljivi glede na zgodovinska kakor tudi teološka in cerkvenopravna merila. Pravzaprav je težko ugotoviti, katera stran poseduje zakonitost, ki bi edina jamčila neprekinjeno in polnomočno nasledstvo naslednikov svetega Petra. Negotovost, ki jo ta nejasnost povzroča, je imela za posledico, da so nekateri papeški seznami njegovo papeževanje opuščali."[13]
Zaradi Leonove nekanonične izvolitve je sedaj splošno sprejeto mnenje, da je vladal vse do odstavitve Benedikta V. kot protipapež. Čeprav je nadalje bila odstavitev Janeza XII. neveljavna, je bila izvolitev Benedikta V. za gotovo v skladu s kanoničnimi predpisi. Če upoštevamo pisanje Liutpranda, ki je zabeležil takratne dogodke, lahko preberemo, da se je Benedikt V. vdal v svojo odstavitev. Zdi se, da proti Leonovi izvolitvi ni niti pozneje oporekal. Zato zgodovinarji soglašajo, da smemo Leona smatrati za pravega papeža od julija 964 do njegove smrti 965. Dejstvo, da si je naslednji papež Leon privzel papeško ime Leon IX., tudi govori v prid veljavnosti njegovega papeževanja. [4]
Leon VIII. je umrl v Rimu 1. marca 965 za kapjo. Umrl je v sluhu svetosti. [18] Pokopan je bil najverjetneje v stari Baziliki sv. Petra.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.