Sinice (znanstveno ime Paridae) so družina ptic iz reda pevcev, razširjena po večjem delu sveta razen Južne Amerike in Oceanije. Mednje uvrščamo 64 vrst, združenih v 14 rodov, ki so pogoste predvsem na severni polobli, največjo raznolikost pa dosegajo v Himalaji.[1][2]
| Sinice | ||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Močvirska sinica (Poecile palustris) | ||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||
| ||||||||||
 Skupno območje razširjenosti | ||||||||||
Opis
V splošnem so to majhni ptiči s čokatim telesom, zaobljenimi perutmi in kratkimi nogami ter kljunom. Pogosto imajo greben iz perja na glavi in srednje dolg ali dolg rep. Operjenost je običajno zemeljskih barv, le pri nekaterih vrstah vključuje rumene ali modre odtenke, pogosti pa so kontrastni črno-beli ali črno-sivi vzorci. Samce in samice je težko ločiti med seboj.[1] Tudi različne so si med seboj dokaj podobne in običajno ni težko ugotoviti, da je nek ptič sinica. Po splošni telesni zgradbi so med najbolj konzervativnimi ptičjimi družinami.[3]
So živahne, dnevno aktivne ptice, ki spuščajo veliko zvokov in se lahko izven gnezditvenega obdobja združujejo v vrstno mešane jate. Veljajo za ene bolj inteligentnih ptic za vranami in papigami ter so zelo prilagodljive.[3] Pogostejše vrste so med najbolje preučenimi ptiči, saj živijo blizu človeka v razvitem svetu in jih je možno spremljati s postavljanjem gnezdilnic.[1]
Habitat in razširjenost
Po večjem delu severne poloble so pogoste prebivalke gozdov, ki za gnezdenje praviloma potrebujejo ustrezno velika drevesna dupla. Rade zasedejo gnezdilnice, ki jih nastavijo ljudje. Običajno so monogamne in med paritveno sezono teritorialne, nekatere pa gnezdijo v skupinah in sodelujejo pri vzreji potomcev. Vse sinice se prehranjujejo z žuželkami, v hladnem delu leta pa dopolnjujejo prehrano s semeni, sadeži in poganjki. Nekaj vrst je prilagojenih na bolj sušne habitate, kjer iščejo hrano v nizkem grmičevju ali na tleh, vse pa za gnezdenje potrebujejo dupla ali druge ustrezne luknje. Včasih uporabijo zapuščene brloge glodavcev.[1]
V Sloveniji gnezdi sedem vrst sinic: menišček, čopasta sinica, žalobna sinica, močvirska sinica, gorska sinica, plavček in velika sinica. Predvsem slednja je splošno razširjena in podobno kot po večjem delu Evrope ena najpogostejših ptic.[4]
Taksonomija
Sinice združujemo v 14 rodov:[2]
- Cephalopyrus (1 vrsta)
- Sylviparus (1 vrsta)
- Melanochlora (1 vrsta)
- Periparus (3 vrste)
- Pardaliparus (3 vrste)
- Lophophanes (2 vrsti)
- Baeolophus (5 vrst)
- Sittiparus (5 vrst)
- Poecile (15 vrst)
- Cyanistes (3 vrste)
- Pseudopodoces (1 vrsta)
- Parus (4 vrste)
- velika sinica (Parus major)
- japonska sinica (Parus minor)
- pepelasta sinica (Parus cinereus)
- zelenohrbta sinica (Parus monticolus)
- Machlolophus (5 vrst)
- Melaniparus (15 vrst)
Njihovi najbližji sorodniki so plašice.[1]
Sklici
Zunanje povezave
Wikiwand in your browser!
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
