Parkinsonova bolezen
From Wikipedia, the free encyclopedia
Parkinsonova bolezen (tudi idiopatska parkinsonova bolezen, primarni parkinsonizem, akinetično rigidni sindrom) je kronična napredujoča nevrodegenerativna bolezen neznanega izvora, ki prizadene predvsem telesno gibanje in bolnika postopoma onesposobi za samostojno življenje. Za bolezen je značilno selektivno propadanje dopaminskih nigrostriatnih nevronov in posledično pomanjkanje živčnega prenašalca dopamina v striatumu, kar se pri bolniku kaže v upočasnjeni gibljivosti (bradikineziji), mišični rigidnosti (povečan mišični tonus), značilnem ritmičnem tremorju (tresenje v mirovanju) in posturalnih motnjah (motnje telesne drže). Pri močno napredovani bolezni pride do popolne nezmožnosti gibanja (akinezije). Ti primarni simptomi so posledica zmanjšane stimulacije možganske skorje iz bazalnih ganglijev. Kot sekundarni simptomi se lahko pojavijo motnje v čustvovanju, zaznavanju, motnje spanja, psihiatrične in druge motnje.
Parkinsonova bolezen | |
---|---|
Ilustracija parkinsonove bolezni, avtor sir William Richard Gowers iz A Manual of Diseases of the Nervous System, 1886 | |
Specialnost | nevrologija |
Simptomi | tresavica, spastičnost, hypokinesia, nepravilnost hoje |
Pogostost | 0,2% (Kanada) |
Klasifikacija in zunanji viri | |
MKB-10 | G20, F02.3 |
MKB-9 | 332 |
DiseasesDB | 9651 |
MedlinePlus | 000755 |
eMedicine | neuro/304 neuro/635 v mladosti pmr/99 rehab. |
V večini primerov pravega vzroka bolezni ne poznamo in takrat govorimo o idiopatski Parkinsonovi bolezni. Ko pa je vzrok znan in bolezen zajema samo glavne motorične simptome, govorimo o parkinsonizmu ali parkinsonskem sindromu. Ta lahko nastane na primer z genetsko mutacijo, poškodbo možganov, zastrupitvijo s toksini, po virusnem encefalitisu, možganski kapi, možganskem tumorju ali po visokem odmerku zdravil, ki prekinjajo dopaminski prenos v možganih (npr. nevroleptiki).
Parkinsonovo bolezen so poimenovali po londonskem zdravniku Jamesu Parkinsonu, ki je leta 1817 v delu z naslovom An Essay on the Shaking palsy prvi opisal tremor v mirovanju in upočasnjeno gibanje, ki ju je opazil pri nekaterih svojih pacientih in z analitičnim opazovanjem pri nekaterih starostnikih na ulicah Londona. Za sindrom je uporabil diagnozo paralysis agitans, ki opisuje navidezno ohromelost (psevdoparalizo) zaradi občasne nezmožnosti izvedbe gibov ter navidezno vzburjenost (agitiranost) bolnika zaradi tremorja.
Za osveščanje javnosti sta pomembna dan Parkinsonove bolezni (11. april - datum rojstva Jamesa Parkinsona) in rdeč tulipan, ki predstavlja simbol bolezni. Med tujimi osebnostmi so k promoviranju bolezni prispevali igralec Michael J. Fox, olimpijski kolesar Davis Phinney in profesionalni boksar Muhammad Ali.