Pljučnica
vnetno stanje pljuč / From Wikipedia, the free encyclopedia
Pljúčnica (tudi pnevmoníja ali pnevmonítis) je vnetje pljuč, ki v prvi vrsti prizadeva mikroskopske zračne mešičke, t. i. alveole.[1] [2] Največkrat bolezen povzročajo bakterije ali virusi, včasih drugi mikroorganizmi, določena zdravila in druga stanja, kot na primer avtoimunske bolezni.[1] [3]
Pljučnica | |
---|---|
Rentgenska slika prsnega koša, z zelo očitnim z zrakom zapolnjenim področjem klinaste oblike v desni polovici pljuč, ki je značilno za bakterijsko pljučnico. | |
Specialnost | pulmologija, infektologija |
Simptomi | kašelj, tahipneja, vročina, dispneja, hemoptiza, smrčanje, mrzlica |
Klasifikacija in zunanji viri | |
MKB-10 | J12, J13, J14, J15, J16, J17, J18, P23 |
MKB-9 | 480-486, 770.0 |
DiseasesDB | 10166 |
MedlinePlus | 000145 |
eMedicine | topic list |
MeSH | D011014 |
Tipični znaki in simptomi so med drugim kašelj, bolečina v prsih, vročina in oteženo dihanje.[4] Diagnostična orodja so med drugim rentgen in kultura izmečka. Za določene vrste pljučnice so na voljo cepiva. Zdravljenje je odvisno od osnovnega vzroka. Pljučnica, za katero se kot povzročitelj domneva bakterije, se zdravi z antibiotiki. Če gre za hudo pljučnico, se prizadeta oseba zdravi v bolnišnici.
Pljučnica prizadene po vsem svetu približno 450 milijonov ljudi na leto, to je sedem odstotkov prebivalstva, in pušča za seboj približno 4 milijone smrtnih žrtev, večinoma v državah v razvoju. Čeprav je William Osler v 19. stoletju pljučnico imel za »oficirja med vojaki s koso«,[5] se je z razvojem antibiotikov in cepiv iz v 20. stoletju raven preživetja izboljšala.[6] Kljub temu pa v državah v razvoju in med zelo starimi, zelo mladimi ter kroničnimi bolniki pljučnica ostaja vodilni vzrok smrti.[6][7] Pri neozdravljivo bolnih in pri starejših osebah, zlasti kadar so prisotne tudi druge bolezni, je pljučnica pogosto neposredni vzrok smrti. Posebno kadar skrajša z dolgotrajno boleznijo povezano trpljenje, pljučnico zato pogosto imenujejo »prijateljica starih«.[8]