Pokol v Kočevskem Rogu
Povojni množični poboj ujetnikov, s strani jugoslovanskih partizanov / From Wikipedia, the free encyclopedia
Pokol na Kočevskem Rogu je bil povojni množični poboj, ki so ga po koncu druge svetovne vojne na Kočevskem Rogu v okviru jugoslovanskih komunističnih zločinov storili jugoslovanski partizani. Civiliste in vojake so pobili brez sojenja, večinoma slovenske domobrance in slovenske civiliste, pa tudi Hrvate, Srbe, Bosance, Črnogorce ter Italijane in Nemce.[1] Pokol na Kočevskem Rogu, enega največjih jugoslovanskih komunističnih zločinov, so vodili Edvard Kardelj, Boris Kidrič, Ivan Maček, Mitja Ribičič in Milka Planinc, ukaz za poboj žrtev pa je izdal jugoslovanski vodja Josip Broz Tito. Desetletja po poboju so komunistične oblasti preprečevale dostop na mesta izvršitev pobojev ob številnih jamah v gozdovih Kočevskega roga. O tej temi so prvič javno razpravljali v Sloveniji leta 1989 po padcu komunizma. Leta 1993 so bile izvedene prve komemoracije. Šele v poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja so o tej temi razpravljali bolj odkrito, najprej v Sloveniji. Prva raziskava je bila izvedena šele leta 2005, od takrat, ko so jo izvajali občasno, število žrtev pa še vedno ni znano. Do danes je bilo iz jam izkopanih nekaj manj kot 2.000 smrtnih žrtev.
Ta članek ima več težav. Prosimo, pomagajte ga izboljšati ali pa se o teh težavah posvetujte na pogovorni strani.
|
Pokol na Kočevskem Rogu | |
---|---|
Lokacija | Kočevski Rog, Socialistična republika Slovenija, Socialistična federativna republika Jugoslavija (danes Slovenija) |
Datum | 28. maj 1945 - 9. junij 1945 |
Žrtve | 30.000 (slovenski, hrvaški, srbski, bosanski in črnogorski civilisti, slovenski domobranci, vojni ujetniki) |
Storilec | Jugoslovanski komunisti |
Potem ko je Simo Dubajić, ki je poveljeval storilcem pobojev, v svoji avtobiografski knjigi "Življenje, greh in kesanje" iz leta 2006 in v intervjujih za medije, priznal, da mu je bilo leta 1945 ukazano pobiti 30.000 ljudi, po katerem so on in njegovi možje res zagrešili množične poboje zapornikov, kasneje rekel, da je bilo na koncu ubitih 13.000 ljudi in da so bili vsi Hrvati. Pravi pa, da je bil v dneh pobojev nenehno vinjen, neposredni storilci, ki jim je poveljeval, pa so bili pijani, da bi prenesli grozoto množičnih pobojev, ki so jih izvedli, zato se podrobnosti ne spomni natančno. Po besedah Ivana Gugića, ki je kot vojak 26. dalmatinske divizije sodeloval pri zlaganju blaga pobitih, so bile žrtve pred usmrtitvijo slečene, blago in njihove stvari pa nato po železnici odpeljali. Po količini oblačil in neposrednih storilcev, s katerimi je govoril, se ocenjuje, da je bilo v osmih dneh konec maja in v začetku junija 1945 število žrtev ubitih več kot 30.000 ljudi.
Nekaj mesecev pred smrtjo Sime Dubajića leta 2009 je bil zoper njega uveden kazenski postopek. Do danes ni bila sprožena nobena preiskava zoper koga drugega, čeprav je Simo Dubajić javno navedel imena nekaterih sostorilcev, drugi očividci pa so imenovali udeležence umora.
Slovenske raziskave kažejo, da so bile nad nekaterimi jamami izvedene tudi množične usmrtitve slovenskih domobrancev.