čas v Cerkvenem letu From Wikipedia, the free encyclopedia
Pôstni čàs (tudi véliki pôst) je v krščanstvu obdobje priprave na največji krščanski praznik - veliko noč.
V katoliškem koledarju postni čas traja od pepelnice do velike noči. Po pravoslavnem koledarju se postni čas začne že na ponedeljek.
Postni čas se imenuje po postu, ki je zunanje znamenje spokornosti - želje po spreobrnjenju in poboljšanju. Načine postenja določa postna postava.
V Rimskokatoliški Cerkvi velja naslednja postna postava:
Pepelnična sreda in veliki petek sta dneva strogega posta. Na ta dva dneva se verniki le enkrat na dan najedo do sitega (post) in se zdržijo vseh mesnih jedi (zdržek). Vsi verniki, ki so dopolnili osemnajsto leto in še niso stari šestdeset let, so se dolžni postiti (razen v izjemnih primerih, npr.: bolezen).
Vse ostale petke v postnem času velja samo zdržek od mesnih jedi.
Cerkev vernikom priporoča, da postu dodajo še katero od spodaj naštetih stvari:
Postni čas je čas pokore. V tem obdobju za nas verne velja spodbuda k poglobljeni molitvi in ljubezni do bližnjega; k zatajevanju samega sebe.
Postna postava v pravoslavju je dosti strožja kot v katolištvu.
Meso je prepovedano vse dni posta. Večji del postnega časa verniki uživajo samo rastlinsko hrano kuhano na vodi (»post na vodi«). Ob določenih dnevih je dovoljena tudi uporaba olja oziroma rastlinskih maščob (»post na olju«). Na Marijino oznanjenje in na cvetno nedeljo je dovoljeno jesti tudi ribe (»post na ribah«). Na veliki petek je popolni post - prepovedana je vsa hrana.
Duhovnik lahko oprosti posta tiste vernike, ki imajo za to resne zdravstvene razloge.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.