Poštena uporaba
From Wikipedia, the free encyclopedia
Načêlo vestnosti in poštênja (angleško fair use; tudi poštena uporaba) tehta interese lastnika avtorskih pravic v primerjavi z javnim interesom. Načelo uporabljamo pri razširjanju izdelkov, ki bi sicer lahko štelo za kršitve avtorskih pravic.
Izraz izhaja iz ameriške zakonodaje, kjer 107. poglavje Zveznega zakona o avtorskih pravicah (U.S. Copyright Law) navaja, da je to:
»[...] raba avtorsko zaščitenega dela, [...] z reprodukcijo, kopiranjem ali fonogrami oziroma na druge načine, za namene poučevanja (v več izvodih za razredni pouk), študija ali raziskave, razen če neposredno krši in zlorablja avtorske pravice. Načelo vestnosti in poštenja pri uporabi avtorskega dela določajo dejavniki: 1) namen in smisel uporabe, bodisi za komercialne ali neprofitne, izobraževalne namene; 2) narava avtorsko zaščitenega dela; 3) količina oz. delež in upravičenost uporabe v oziru do dela kot celote; ter 4) učinek in posledice uporabe na morebitno tržišče oz. vrednost avtorsko zaščitenega dela.«
Primeri uporabe načela vestnosti in poštenja:
- enkratne zgodovinske slike, ki jih ni mogoče reproducirati drugače,
- deli izvorne kode, dovolj dolgi za ponazoritev,
- glasbeni odlomki, dovolj dolgi za ponazoritev,
- ovitki knjig in glasbenih albumov,
- naslovnice revij,
- logotipi podjetij,
- navedki,
- zaslonske slike.