From Wikipedia, the free encyclopedia
Rudolf, prestolonaslednik Avstro-Ogrske (polno ime Rudolf Franz Karl Joseph), *21. avgust 1858, Laxenburg, Avstro-Ogrska, † 30. januar 1889, Mayerling, Avstro-Ogrska.
Rudolf | |||||
---|---|---|---|---|---|
Prestolonaslednik Avstro-Ogrske | |||||
Rojstvo | 21. avgust 1858[1][2][…] Laxenburg | ||||
Smrt | 30. januar 1889[1][3][…] (30 let) Mayerling[d] | ||||
Zakonec | Štefanija Belgijska (1881 – 1889; njegova smrt) | ||||
Potomci | Nadvojvodinja Elizabeta Marija | ||||
| |||||
Rodbina | Habsburžani | ||||
Oče | Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški | ||||
Mati | Elizabeta Bavarska | ||||
Religija | Rimokatolicizem |
Rudolf je bil edini sin cesarja Franca Jožefa I., s tem pa od rojstva tudi prestolonaslednik Avstro-Ogrske. Ime je dobil po prvem habsburškem vladarju Rudolfu I., ki je pričel vladati leta 1273. Leta 1889 je storil samomor v lovskem dvorcu Mayerling skupaj s svojo ljubico Marie Vetsera. Ta škandal je odmeval tudi v tujini.[4][5]
Rudolf se je rodil v gradu Laxenburg v bližini Dunaja kot sin cesarja Franca Jožefa I. in njegove žene cesarice Elizabete. Pod vplivom mentorja Ferdinanda von Hochstetterja, ki je pozneje postal prvi nadzornik cesarskega muzeja naravne zgodovine, je Rudolf razvil zanimanje za naravoslovne znanosti. Že zgodaj je začel zbirati minerale. Velik del te zbirke je po njegovi smrti dobila fakulteta za kmetijstvo na Dunaju.[6]
Rudolfa so najprej vzgajali skupaj s starejšo sestro Gizelo, s katero sta si bila zelo blizu. Ko je dopolnil šest let, je bil ločen od sestre, saj so ga začeli pripravljati kot bodočega cesarja. To ni spremenilo njunega odnosa, saj je Gizela še zmeraj ostala v bližini. Do dokončne ločitve je prišlo šele, ko je zapustila Dunaj po poroki s princem Leopoldom Bavarskim.
Šestletnega Rudolfa je najprej vzgajal Leopold Graf Gondrecourt, ki pa ga je prebujal s pištolo, pogosto pa ga je po več ur puščal samega v gozdu in na dežju. To je imelo močan vpliv nanj, saj je postal tih, plah, resen in tudi precej slaboten. Njegova mama cesarica Elizabeta je zahtevala drugega vzgojitelja in je zamenjavo tudi dosegla, vendar je bila škoda že narejena. Od leta 1877 ga je učil grof Karl von Bombelles, ki je pred tem vzgajal Rudolfovo teto, cesarico Šarloto Belgijsko.[7][8]
V nasprotju z zelo konzervativnim očetom je imel Rudolf liberalne poglede, s čimer je bil bližje materi. Kljub temu je imel tudi z njo včasih zelo napet odnos. Rudolf je simpatiziral z Madžari in razumel njihove zahteve v pomladi narodov leta 1848. Zaradi svojih liberalnih prepričanj je v plemiških in cerkvenih krogih veljal za upornika in celo revolucionarja.[8][9]
10. maja 1881 se je Rudolf v avguštinski cerkvi na Dunaju poročil s princeso Štefanijo Belgijsko, hčerko belgijskega kralja Leopolda II. Njun zakon je bil sprva srečen, do rojstva edinega otroka, nadvojvodinje Elizabete 2. septembra 1883, pa sta se že precej oddaljila. Rudolf je začel popivati, imel pa je tudi več ljubic, zato je hotel pisati papežu Leonu XIII., da bi razveljavil njegov zakon s Štefanijo. Cesar je to odločno prepovedal.[9]
Leta 1887 je Rudolf kupil lovski dvorec Mayerling. Konec leta 1888 je 30-letni prestolonaslednik spoznal 17-letno baronico Marie Vetsera, ki je bila bolj poznana po angleškem imenu Mary. Z njo se je zapletel v razmerje. Po uradnih poročilih naj bi Franc Jožef zahteval, da ga prekineta, zato sta sklenila samomorilni pakt: Rudolf je v Mayerlingu ljubico najprej ustrelil v glavo, nato pa je ubil še sebe. Dvor je uradno razglasil, da je bil Rudolf v času samomora v stanju duševnega neravnovesja, s čimer so dobili dovoljenje za njegov pokop v rimokatoliški kripti kapucinske cerkve na Dunaju. Marijino telo so sredi noči pretihotapili iz Mayerlinga in ga skrivno pokopali na vaškem pokopališču v Heiligenkreuzu. Cesar je Mayerling spremenil v karmeličanski samostan. Glavni oltar se nahaja na mestu, kjer je usodnega dne stala postelja in kjer je Rudolf ustrelil najprej ljubico, nato pa še sebe. Tam nune še danes vsak dan molijo tudi za Rudolfovo dušo.[8][10][11][12]
Trenutni nadvojvoda Rudolf, sin nadvojvode Karla Ludvika Avstrijskega (1918-2007), je izpodbijal to različico dogodkov in zatrdil, da so Rudolfa umorili prostozidarji.[13]
Vendar pa so zasebna pisma Marie Vetsera, ki so jih odkrili leta 2015 v sefu v avstrijski banki, razkrila, da sta se z Rudolfom pripravljala na samomor iz ljubezni.[14]
Rudolfova smrt je njegovo mater, cesarico Elizabeto, spravila v obup. Do konca življenja je kot izraz žalovanja nosila obleke črne ali biserno sive barve in večino časa preživela stran od doma na Dunaju. Leta 1898 jo je v Ženevi v Švici umoril italijanski anarhist Luigi Lucheni.[15]
Z Rudolfovo smrtjo je Franc Jožef ostal brez neposrednega moškega dediča. Prestolonaslednik je postal njegov mlajši brat, nadvojvoda Karel Ludvik, čeprav je bilo najprej napačno sporočeno, da se je odpovedal svoji pravici do prestola. Leta 1896 je umrl zaradi tifusa, s čimer je prestolonaslednik postal njegov najstarejši sin, nadvojvoda Franc Ferdinand. Atentat nanj leta 1914 je privedel do prve svetovne vojne. Cesar Franc Jožef je umrl novembra 1916. Nasledil ga je njegov pranečak Karel. V začetku novembra 1918 je na Dunaju prišlo do revolucije, ki je privedla do konca cesarstva in izgnanstva cesarja in njegove družine.[16][17]
16. Leopold II. Habsburško-Lotarinški | ||||||||||||||||
8. Franc I. Habsburško-Lotarinški | ||||||||||||||||
17. Marija Luiza Španska | ||||||||||||||||
4. Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski | ||||||||||||||||
18. Ferdinand I. Dveh Sicilij | ||||||||||||||||
9. Princesa Marija Terezija Neaplja in Sicilije | ||||||||||||||||
19. Nadvojvodinja Marija Karolina Avstrijska | ||||||||||||||||
2. Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški | ||||||||||||||||
20. Friderik Mihael Pfalz-Zweibrücken-Birkenfeldski | ||||||||||||||||
10. Maksimiljan I. Jožef Bavarski | ||||||||||||||||
21. Marija Frančiška Sulzbaška | ||||||||||||||||
5. Princesa Zofija Bavarska | ||||||||||||||||
22. Karel Ludvik Badenški | ||||||||||||||||
11. Princesa Karolina Badenska | ||||||||||||||||
23. Princesa Amalija Hesse-Darmstadtska | ||||||||||||||||
1. Rudolf Habsburško-Lotarinški | ||||||||||||||||
24. Vojvoda Viljem Bavarski | ||||||||||||||||
12. Vojvoda Pij Avgust Bavarski | ||||||||||||||||
25. Maria Anna Zweibrücken-Birkenfeldska | ||||||||||||||||
6. Vojvoda Maksimiljan Jožef Bavarski | ||||||||||||||||
26. Vojvoda Ludvik Marija Arenberški | ||||||||||||||||
13. Princesa Amalija Luiza Arenberška | ||||||||||||||||
27. Marija Adelajda Julija de Mailly | ||||||||||||||||
3. Elizabeta Bavarska | ||||||||||||||||
28. Friderik Mihael Pfalz-Zweibrücken-Birkenfeldski (=20) | ||||||||||||||||
14. Maksimiljan I. Jožef Bavarski (=10) | ||||||||||||||||
29. Marija Frančiška Sulzbaška (=21) | ||||||||||||||||
7. Princesa Ludovika Bavarska | ||||||||||||||||
30. Karel Ludvik Badenški (=22) | ||||||||||||||||
15. Princesa Karolina Badenska (=11) | ||||||||||||||||
31. Princesa Amalija Hesse-Darmstadtska (=23) | ||||||||||||||||
Rudolfova in Mariina zgodba je doživela veliko filmskih in drugih upodobitev:
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.