Sečuan
From Wikipedia, the free encyclopedia
Sečuan (tudi Sičuan, kitajsko: 四川; pinjin: Sichuan, mandarinščina: [sɹ̩.ʈʂʰwán]; latinizirano kot Sdzečuan ali Sdzečvan) je celinska provinca na jugozahodu Kitajske, ki zaseda večino Rdeče kotline in najbolj vzhodni del Tibetanske visoke planote med reko Džinša na zahodu, gorovjem Daba na severu in Junansko-Guidžovško planoto na jugu. Glavno mesto Sečuana je Čengdu. Prebivalstvo Sečuana znaša 81 milijonov.
Provinca Sečuan 四川省 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Zemljevid prikazuje lokacijo province Sečuan | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Koordinati: 30°08′N 102°56′E | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Država | Ljudska republika Kitajska | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Glavno mesto (in največje mesto) | Čengdu | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Enote | 21 prefektur, 181 okrajev, 5011 mestnih okrožij | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Upravljanje | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
• Vrsta | Provinca | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
• Telo | Provinčni ljudski kongres v Sečuanu | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
• Sekretar KKP | Peng Činghua | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
• Predsednik kongresa | Peng Činghua | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
• Guverner | Huang Čjang | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
• Predsednik CPPCC-ja | Ke Dzunping | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Površina | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
• Skupno | 485.000 km2 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Rang | 5. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Najvišja (Gongga) | 7.556 m | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Prebivalstvo (2020)[2] | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
• Skupno | 83.674.866 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
• Rang | 4. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
• Gostota | 170 preb./km2 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
• Rang gostote | 22. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Demografija | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
• Etnična sestava | Han – 95% Ji – 2,6% Tibetanci – 1,5% Čjang – 0,4% Drugo - 0,5% | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
• Jeziki in narečja | Jugozahodna mandarinščina (Sečuanska narečja), Khams tibetanščina, Hakka kitajščina | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Koda ISO 3166 | CN-SC | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
GDP (2020) | CNY 4,86 bilijona USD 739.37 milijard (6.) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
• na prebivalca | CNY 58.029 USD 8.988 (16.) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
HDI (2018) | 0,716[3] (visoko) (26.) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Spletna stran | [www.sc.gov.cn www.sc.gov.cn] | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Kitajsko ime | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Kitajsko | 四川 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Poštna romanizacija | Szechwan | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Dobesedni pomen | "Štiri planjave"[4] | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Tibetansko ime | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Tibetansko | སི་ཁྲོན་ | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Yi ime | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Yi | ꌧꍧ syp chuo | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Ba(today's Chongqing municipalities) and Shu(today's Sichuan province) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Kitajsko | 巴蜀 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
V antiki je bil v Sečuanu dom starodavnih držav Ba in Šu. Njuna osvojitev s strani Čina ga je okrepila in odprla pot Čin Ši Huangu k združitvi Kitajske pod dinastijo Čin. V času treh kraljestev je imel Lju Bejev Šu sedež v Sečuanu. Območje je bilo v 17. stoletju opustošeno zaradi upora Džang Šjandžonga in kasnejšega osvajanja Mančuja, vendar je do 19. stoletja postalo eno najproduktivnejših območij na Kitajskem. Med drugo svetovno vojno je Čongčing služil kot začasna prestolnica Republike Kitajske, zaradi česar je bil v središču japonskih bombardiranj. Bilo je eno zadnjih celinskih območij, ki jih je med kitajsko državljansko vojno zajela Ljudska osvobodilna vojska in je bilo med letoma 1949 in 1952 razdeljeno na štiri dele, dve leti kasneje pa je bil obnovljen Čongčing. V času velike kitajske lakote 1959–61 je provinca hudo trpela, vendar je ostala najbolj naseljena kitajska provinca, dokler občina Čongčing leta 1997 ni bila ločena od nje.
Kitajci Han iz Sečuana govorijo edinstveno obliko mandarinščine, ki se je oblikovala med ponovnim naseljevanjem območja pod dinastijo Ming. Družino narečij danes govori približno 120 milijonov ljudi, s čimer bi bil to 10. najpogostejši jezik na svetu, če bi ga šteli ločeno. Zaradi vlažnega podnebja tega območja je kitajska medicina dolgo zagovarjala začinjene jedi; domači sečuanski poper je pomagal oblikovati sodobno sečuansko kuhinjo, katere jedi - vključno s piščancem Kung Pao in mapo tofu - so postale osnove kitajske kuhinje po vsem svetu.
Leta 1950 je bila provinca Šikang razpuščena, njeno ozemlje pa je bilo pozneje razdeljeno med novoustanovljeno avtonomno regijo Tibet in provinco Sečuan. Zahodni in severozahodni del Sečuana sestavljata avtonomni območji Tibetancev in ljudstva Čjang.