Selim III.
From Wikipedia, the free encyclopedia
Selim III. (osmanskoturško سليم ثالث, dob. 'Salīm-i sālis') je bil reformno naravnan sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od leta 1789 in 1807, 24. december 1761, † 28. julij 1808.
Selim III. سليم ثالث | |||||
---|---|---|---|---|---|
Kalif Osmanskega kalifata Amir al-Mu'minin Skrbnik dveh svetih mošej Sultan Osmanskega cesarstva Kayser-i Rûm Kan | |||||
28. sultan Osmanskega cesarstva | |||||
Vladanje | 7. april 1789 - 29. maj 1807 | ||||
Predhodnik | Abdul Hamid I. | ||||
Naslednik | Mustafa IV. | ||||
Rojstvo | 24. december 1761 Palača Topkapi, Konstantinopel, Osmansko cesarstvo | ||||
Smrt | 28. julij 1808 (1808-07-28) (46 let) Palača Topkapi, Konstantinopel, Osmanko cesarstvo | ||||
Pokop | Mošeja Laleli, Carigrad | ||||
Žene | Safizar Kadin Ajnisafa Kadin Zibifer Kadin Tabisafa Kadin Refet Kadın Nurušems Kadin Husnumah Kadin | ||||
| |||||
Dinasrija | Osmani | ||||
Oče | Mustafa III. | ||||
Mati | Mihrišah Sultan | ||||
Religija | sunitski islam | ||||
Tugra |
Leta 1807 so ga janičarji odstavili in na prestol posadili njegovega bratranca, ki je vladal kot Mustafa IV. Selima je naslednje leto ubila skupina atentatorjev.
Selim III. je bil sin sultana Mustafe III. in njegove žene Mihrišah Sultan. Mati je bila po poreklu iz Gruzije. Ko je postala Valide Sultan (glavna sultanova žena) je sodelovala pri reformi državnih šol in ustanavljanju političnih združenj. Oče je bil zelo izobražen in je verjel v nujnost reform. V mirnem času je poskusil ustvariti močno vojsko s profesionalnimi, dobro šolanimi vojaki, zato je uvedel nove vojaške predpise in odprl pomorske in topniške akademije. Motiviral ga je predvsem strah pred rusko invazijo. Med rusko-turško vojno (1768–1774) je zbolel in leta 1774 umrl zaradi srčnega infarkta.
Na sultana Mustafo je zelo vplivala mistika. Prerokba mu je napovedala, da bo njegov sin Selim svetovni osvajalec, zato je organiziral veselo pogostitev, ki je trajala sedem dni. Tudi Selim je bil zelo dobro izobražen. Mustafa III. je za svojega naslednika izbral sina Selima, po Mustafovi smrti pa se je na osmanski prestol povzpel Selimov stric Abdul Hamid I. Novi sultan je skrbel za Selima in dajal velik poudarek njegovi izobrazbi.
Abdul Hamida je po njegovi smrti 7. aprila 1789 nasledil Selim, ki še ni dopolnil 27 let. Zelo rad je imel književnost in kaligrafijo; mnoga njegova dela so bila postavljena na stene mošej in samostanov. Napisal je veliko pesmi, zlasti o ruski okupaciji Krima. Tekoče je govoril arabsko, perzijsko in srbsko-bolgarsko. Selim III. je pokazal velik pomen domoljubja in religije. Dokazal se je v poeziji in glasbi in ljubil likovno umetnost in vojsko.