Slovenski četniki
From Wikipedia, the free encyclopedia
Slovenski četniki (imenovani tudi plavogardisti) so bili slovenski pripadniki četnikov, gverilskih enot, ki so v drugi svetovni vojni nastale iz poražene jugoslovanske vojske in delovale v okupirani Jugoslaviji.
Slovenskim četnikom je poveljeval Karl Novak, njegov nadrejeni pa je bil Draža Mihailović, vodja jugoslovanskega četniškega gibanja in vojni minister Jugoslovanske vlade v izgnanstvu. Vsega skupaj je na Slovenskem med vojno delovalo 300-600 četnikov, večina kot obveščevalcev in diverzantov.
Četniška ideološka baza naj bi bilo t. i. ravnogorsko gibanje, ki pa v Sloveniji ni imelo globljih korenin. Prizadevalo si je za ohranitev monarhije in ideje o veliki Jugoslaviji ob podpori zahodnih zaveznikov. Zelo močno mobilizacijsko bazo so, podobno kot za domobrance in četnike,[navedi vir] predstavljale strankarske paravojaške enote ("legije").[navedi vir] Glavni vir mož je bila liberalna Sokolska legija. Slovenskih četnikov je bilo med vojno 300-600.
Slovensko četniško poveljstvo je bilo koordinirano s Slovensko zavezo.[navedi vir] Za reševanje vojaških vprašanj je bil znotraj nje ustanovljen Vojaški svet, ki so ga sestavljali poveljniki legij – podpolkovnik Ernest Peterlin - Logar, polkovnik Vladimir Vauhnik, Ivan Prezelj, Anton Kokalj - Tonči, kapetan bojne ladje Andrej Klinar - Hren, major Karl Novak in drugi.[navedi vir] Vsi člani vojaškega sveta pa so bili evidentno tudi pripadniki raznih tujih služb (britanske, nemške, italijanske).[navedi vir]