Sončna ura
From Wikipedia, the free encyclopedia
Sónčna úra je ura, ki meri čas s pomočjo navidezne lege Sonca na dnevnem nebu, oziroma s pomočjo sončne svetlobe, po navadi prek sence, ki jo na ravno ali krivo urino ploskev meče palica - gnomon, postavljena pod različnimi koti glede na ploskev. Če so pravilno izdelane, sončne ure kažejo čas dovolj točno skozi vse leto, saj je tropsko (Sončevo) leto v kratkoročnem smislu konstantno. Kako senca potuje po urini ploskvi, je odvisno od vrste ure - ali je ekvatorialna, vodoravna, navpična, polarna. Na potek sence vpliva tudi stran v katero je usmerjena navpična ura.
Sončne ure kažejo krajevni Sončev čas. Zaradi nagiba Zemljine vrtilne osi proti ekliptiki in neenake hitrosti njenega kroženja okrog Sonca pa nastanejo razlike med pravim in srednjim Sončevim časom, ki ga podaja časovna enačba. Ta ima ničle štirikrat na leto: 15. aprila, 14. junija, 1. septembra in 25. decembra. Največje razlike so ±15 minut. Popravki sončnih ur zaradi časovne enačbe veljajo za poljubno točko na Zemlji in niso odvisni od krajevne zemljepisne širine. Zgled sončne ure, ki upošteva časovno enačbo, je ura v Planetariju Carla Zeissa v Stuttgartu. Uporablja različni obliki gnomonov (poletnega in zimskega).