Stavčni člen
From Wikipedia, the free encyclopedia
Stavčni člen je skladenjska pomenska enota stavka, ki ima posebno mesto v stavčni zgradbi in značilno vprašalnico.
Glavni stavčni členi so: osebek, povedek, predmet in prislovno določilo. Osebek, predmet in prislovno določilo pomensko dopolnjujejo povedek ter se po njih tudi vprašamo glede na povedek. V enem stavku se lahko nahaja le en osebek in en povedek, medtem ko je lahko predmetov in prislovnih določil več.
Deli stavčnih členov so: povedkovo določilo (mora stati v povedku, da je povedek razumljiv, torej ni izpusten), povedkov prilastek (lahko stoji v povedku ali pa ne, torej je izpusten), prilastek (levi, ali desni, ali oba lahko stojita ob odnosnici ali jedru v osebku, predmetu in prislovnem določilu. Jedro je nosilec stavčnega člena. Je največkrat samostalnik, ki ukazuje prilastkom spol, sklon in število. Tako so prilastki ujemalni ali neujemalni.) Prilastki lahko stojijo v osebku, predmetu in prislovnem določilu.