Stolnica Notre-Dame v Parizu
stolnica v Parizu / From Wikipedia, the free encyclopedia
Stolnica Notre-Dame v Parizu (francosko Cathédrale Notre-Dame de Paris; tudi samo Notre-Dame de Paris, kar dobesedno pomeni Naša Gospa v Parizu), znana tudi kot Notredamska stolnica ali preprosto Notre-Dame, je srednjeveška katoliška stolnica na otoku Île de la Cité v četrtem okrožju Pariza, glavnega mesta Francije. Ta stolnica velja za enega najlepših zgledov francoske gotske arhitekture. Od zgodnejše romanske arhitekture se razlikuje po inovativni uporabi rebrastih obokov in ločnih opornikov, velikih in barvitih rozetnih oken ter realizma in obilja kiparskega okrasja.[4]
Notre-Dame de Paris | |
---|---|
Stolnica Notre-Dame v Parizu | |
Cathédrale Notre-Dame de Paris | |
48.8530°N 2.3498°E / 48.8530; 2.3498 | |
Kraj | Parvis Notre-Dame – trg Janeza Pavla II., Pariz, Francija |
Verska skupnost | Rimskokatoliška |
Spletna stran | www.notredamedeparis.fr |
Zgodovina | |
Status | stolnica |
Arhitektura | |
Funkcionalno stanje | neznano (poškodovana v požaru) |
Slog | francoska gotska arhitektura |
Začetek gradnje | 1163 (1163) |
Konec gradnje | 1345 (1345) |
Lastnosti | |
Dolžina | 128 m |
Širina | 48 m |
Št. zvonikov | 2 |
Višina zvonika | 69 m |
Št. zvonikov | 1 (uničen v požaru) |
Višina zvonika | (nekdaj)[1] 90 m (300 ft) |
Zvonovi | 10 |
Uprava | |
Nadškofija | Rimskokatoliška nadškofija v Parizu |
Vodstvo | |
Nadškof | Michel Aupetit |
Rektor | Patrick Jacquin |
Dekan | Patrick Chauvet |
Laiki | |
Zborovodja | Sylvain Dieudonné[2] |
Monument historique | |
Uradno ime: Cathédrale Notre-Dame de Paris | |
Tip | Cathédrale |
Razglasitev | 1862[3] |
evid. št. | PA00086250 |
Stolnico so začeli graditi leta 1160 pod škofom Mauriceom de Sullyjem in dela večinoma končali do leta 1260, čeprav so jo v poznejših stoletjih pogosto spreminjali. V 90. letih 18. stoletja so med francosko revolucijo poškodovali ali uničili večino religiozne likovne opreme v njej. Leta 1804 so v cerkvi za francoskega cesarja kronali Napoleona I. Zanimanje množic za stolnico je vzcvetelo kmalu po objavi romana Notredamski zvonar Victorja Hugoja leta 1831. Temu je sledil obsežen projekt obnove v letih od 1844 do 1864, ko so stolnici dodali znamenit koničast zvonik. Leta 1944 so v notredamski stolnici s petjem Marijine himne Magnificat proslavili osvoboditev Pariza. V 60. letih 20. stoletja so cerkev očistili saj in umazanije ter ji vrnili prvotno barvo. Ponovno čiščenje in obnovo so opravili v 90. letih.[5] Stolnica je leta 2013 praznovala svojo 850. obletnico.
Notredamska stolnica je med najbolj poznanimi simboli ne le mesta, temveč vsega francoskega naroda. Navdihnila je številna umetniška dela, npr. že omenjeni Hugojev roman Notredamski zvonar. V njej ima katedro pariški nadškof. Vsako leto jo obišče 12 milijonov ljudi, s čimer je najbolj obiskan kulturni spomenik v Parizu.[6]
15. aprila 2019 je notredamsko stolnico zajel požar in jo močno poškodoval – zrušili sta se dve tretjini strehe in strešni jezdec, poleg tega pa je ogenj močno poškodoval rozetna okna.[1] Številna umetniška dela v njej so bila na varnem, saj so jih že prej odstranili zaradi obnovitvenih del. Francoski predsednik Emmanuel Macron je po požaru sporočil, da nameravajo sanirati škodo.[7][8]