Zemljepisno lastno ime
lastno ime za geografsko entiteto ali lokacijo / From Wikipedia, the free encyclopedia
Zemljepísna lástna iména ali toponími[1] (izvirno iz grščine, τόπος – kraj in ὄνομα – ime) so vrsta lastnih imen, s katerimi individualno poimenujemo naselja, pokrajine, dežele, države, astronomska telesa, vode, vzpetine, polja, puščave, mestne predele, ulice, trge ipd. Pišemo jih z veliko začetnico.[2] Zemljepisna lastna imena so lahko naselbinska ali nenaselbinska; naselbinska so imena mest (Trst), vasi (Žirovnica), trgov (Pliberk) in zaselkov (Lome), nenaselbinska pa vsa druga. Lahko so enobesedna (Ljubljana, Gorica) ali večbesedna (Šmarje pri Jelšah, Severna Amerika, Spodnja Šiška). Večinoma so enodelna (Dramlje, Šmarje pri Jelšah), nekatera pa dvodelna (Ljubljana Bežigrad).[3]
Veda o izvoru in pomenu toponimov, raziskovanje ter dejavnosti in postopki dajanja toponimov se imenuje toponomastika.