Ulamovo število
From Wikipedia, the free encyclopedia
Ulamovo število[1] je v matematiki člen celoštevilskega zaporedja. Ta števila je leta 1964 objavil Stanislaw Marcin Ulam v reviji SIAM Review. Standardno Ulamovo zaporedje se začne s členoma U1 = 1 in U2 = 2, ki sta prvi Ulami števili. Potem je za n > 2 splošni člen Un določen kot najmanjše celo število, ki je enolična vsota dveh različnih predhodnih členov.[2]:166-67 Ulam je domneval, da imajo takšna števila ničelno asimptotično gostoto, vendar se zdi, da je njihova naravna gostota približno 0,07396. 47 je na primer Ulamovo število, ker je vsota števil 1 in 47 in nobenega drugega para. 49 ni Ulamovo število ker je vsota dveh poljubnih predhodnih Ulamovih števil dvolična: 49 = 1 + 48 = 2 + 47.