Vastu šastra
From Wikipedia, the free encyclopedia
Vastu šastra (sanskrt वास्तु शास्त्र, vāstu śāstra – dobesedno »znanost o arhitekturi«) je tradicionalni indijski sistem arhitekture,[2][3] ki temelji na starodavnih besedilih, ki opisujejo načela načrtovanja, postavitve, meritev, priprave tal, ureditev prostora in prostorska geometrija. Namen načrtov je integracija arhitekture z naravo, relativnimi funkcijami različnih delov strukture in starodavnimi verovanji z uporabo geometrijskih vzorcev (jantra), simetrije in smernih poravnav.
Vastu šastra je besedilni del Vastu Vidje – širšega znanja o arhitekturi in teorijah oblikovanja iz starodavne Indije.ref name=vsgt1>Vibhuti Sachdev, Giles Tillotson (2004). Building Jaipur: The Making of an Indian City. str. 147. ISBN 978-1861891372.</ref> Vastu Vidja je zbirka idej in konceptov, s podporo diagramov postavitve ali brez njih, ki niso togi. Te ideje in koncepti so namesto tega modeli za organizacijo prostora in oblike znotraj stavbe ali zbirke zgradb, ki temeljijo na njihovih funkcijah v medsebojnem odnosu, njihovi uporabi in celotnem tkivu Vastuja. Starodavna načela Vastu šastra vključujejo načela za načrtovanje mandirja (hindujskega templja)[4] ter načela za načrtovanje in postavitev hiš, naselij, mest, vrtov, cest, vodovodov, trgovin in drugih javnih površin.[5][6]
V sodobni Indiji, državni Čakrabarti, svetovalci, ki vključujejo »šarlatane, duhovnike in astrologe«, ki jih napaja pohlep, tržijo psevdoznanost in vraževerje v imenu Vastu-šaster. Imajo malo znanja o tem, kaj zgodovinska besedila Vastu šastra dejansko učijo in to uokvirjajo v smislu »verske tradicije«, namesto da bi jo utemeljili v kakršni koli tamkajšnji »arhitekturni teoriji«.