Virusna ovojnica
From Wikipedia, the free encyclopedia
Vírusna ovójnica ali vírusni plášč je pri nekaterih virusih prisotna najbolj zunanja struktura, sestavljena iz lipidov, ki izvirajo iz lipidnega dvosloja gostiteljeve celice. Odvisno od vrste virusov virusna ovojnica nastane bodisi iz celične membrane gostiteljeve celice bodisi iz membrane Golgijevega aparata ali endoplazemskega retikuluma. Med molekulami lipidov se nahajajo tudi beljakovine. Virusna ovojnica obdaja virusno kapsido, znotraj katere se pa nahaja virusna dednina.
Prisotnost oziroma odsotnost virusne ovojnice je tudi pomembno sodilo pri taksonomskem razvrščanju virusov. Ločimo viruse z ovojnico in gole viruse, ki ovojnice nimajo. Goli virusi pri izstopu iz gostiteljeve celice vedno povzročijo njen propad, virusi z ovojnico pa se lahko spostijo iz gostiteljeve celice, ne da bi povzročili njeno lizo.
Virusna ovojnica ima pomembno vlogo pri vstopu virusa v celico, zagotavljanju odpornosti virusa na vplive okolja in razkužila in omogočajo spreminjanje površine virusa. Virusna ovojnica je z evolucijskega stališča prednost v primerjavi z golimi virusi. Virusu omogoča, da lažje uide gostiteljevemu imunskemu sistemu oziroma da se lažje prilagodi na razmere v gostiteljskem organizmu. Vse to je povezano tudi z dejstvom, da imajo vsi virusi, ki so se v zadnjem času pojavili pri človeštvu kot stvarna ali potencialna grožnja za pojav pandemije (virus HIV, virus SARSa, virus gripe, virus ebole, virus zahodnega Nila ...), virusno ovojnico.