Vladimir Levec
From Wikipedia, the free encyclopedia
Vladimir Levec, slovenski pravni zgodovinar, * 20. januar 1877, Ljubljana, † 7. oktober 1904, Ljubljana.
Vladimir Levec | |
---|---|
Rojstvo | 20. januar 1877({{padleft:1877|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:20|2|0}}) Ljubljana |
Smrt | 7. oktober 1904({{padleft:1904|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:7|2|0}}) (27 let) Ljubljana |
Bivališče | Avstro-Ogrska |
Državljanstvo | avstrijsko |
Narodnost | slovenska |
Področja | pravna zgodovina |
Ustanove | Pravna fakulteta v Fribourgu, Švica |
Alma mater | Univerza v Gradcu |
Študijski mentorji | Arnold Luschin von Ebengreuth, Alfons Dopsch |
Vplivi | Joseph von Zahn |
Sin literarnega zgodovinarja Frana Levca se je z raziskovanjem zgodovine začel ukvarjati že kot gimnazijec, med drugim pod vplivom profesorja Simona Rutarja. Po maturi leta 1895 je pravo študiral na Univerzi v Gradcu, kjer je leta 1901 doktoriral. Med njegovimi profesorji je bil tudi znameniti zgodovinar Arnold Luschin von Ebengreuth, nanj pa je vplival tudi arhivar Štajerskega deželnega arhiva Joseph von Zahn. V letih 1898-99 se je iz pomožnih zgodovinskih ved izpopolnjeval na Inštitutu za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje (Institut für Österreichische Geschichtsforschung) na Dunaju. Leta 1903 je postal izredni profesor nemške pravne zgodovine na Pravni fakulteti v Fribourgu v Švici. Preučeval je kolonizacijsko zgodovino Dravskega polja, slovenskih dežel v zgodnjem srednjem veku in zgodovino oglejskega parlamenta, sodeloval je pri objavi avstrijskih urbarjev, projektu, ki ga je vodil Alfons Dopsch.