Władysław Eugeniusz Sikorski
From Wikipedia, the free encyclopedia
Władysław Eugeniusz Sikorski je bil poljski vojaški poveljnik in politik, * 20. maj 1881, Tuszów Narodowy, Avstro-Ogrska (zdaj Poljska), † 4. julij 1943, Gibraltar, Združeno kraljestvo.
Władysław Sikorski | |
---|---|
29. ministrski predsednik Poljske (1. ministrski predsednik ministrski predsednik poljske vlade v izgnanstvu) | |
Na položaju 30. september 1939 – 4. julij 1943 | |
Predsednik | Władysław Raczkiewicz |
Predhodnik | Felicjan Sławoj Składkowski (v državi) |
Naslednik | Stanisław Mikołajczyk |
10. ministrski predsednik Poljske (9. ministrski predsednik Druge poljske republike) | |
Na položaju 16. december 1922 – 26. maj 1923 | |
Predsednik |
|
Predhodnik | Julian Nowak |
Naslednik | Wincenty Witos |
3. generalni inšpektor oboroženih sil | |
Na položaju 7. november 1939 – 4. julij 1943 | |
Predsednik | Władysław Raczkiewicz |
Predhodnik | Edward Śmigły-Rydz |
Naslednik | Kazimierz Sosnkowski |
Osebni podatki | |
Rojstvo | Władysław Eugeniusz Sikorski (1881-05-20)20. maj 1881 Tuszów Narodowy, Avstro-Ogrska (zdaj Poljska) |
Smrt | 4. julij 1943 (1943-07-04) (62 let) blizu Gibraltarja |
Politična stranka | neodvisen politik |
Zakonci | Helena Sikorska (1888–1972) |
Otroci | Zofia Leśniowska |
Poklic | vojak, državnik |
Podpis | |
Vojaška služba | |
Pripadnost | Druga poljska republika |
Rod/služba | |
Aktivna leta |
|
Čin | generalporočnik |
Poveljstva | Poljska 9. pehotna divizija |
Oboroženi konflikti |
|
Pred prvo svetovno vojno je ustanovil in sodeloval v več podtalnih organizacijah, ki so spodbujale poljsko neodvisnost. Kot odličen vojak se je boril v poljskih legijah med prvo svetovno vojno in kasneje v vojski novoustanovljene Druge poljske republike, zlasti med poljsko-sovjetsko vojno 1919–1921. V slednji je igral vidno vlogo v odločilni bitki za Varšavo leta 1920.
V zgodnjih letih Druge poljske republike je bil Sikorski visok državni funkcionar, predsednik vlade (1922–1923) in minister za vojaške zadeve (1923–1924). Po državnem udaru Józefa Piłsudskega maja 1926 in ustanovitvi sanacijske vlade je padel v nemilost novega režima.
Med drugo svetovno vojno je Sikorski postal predsednik poljske vlade v izgnanstvu, vrhovni poveljnik poljskih oboroženih sil in odločen zagovornik poljske stvari v diplomatski sferi. Podpiral je ponovno vzpostavitev diplomatskih odnosov med Poljsko in Sovjetsko zvezo, ki so bili prekinjeni po sovjetski invaziji na Poljsko septembra 1939. Aprila 1943 je sovjetski voditelj Josif Stalin prekinil sovjetsko-poljske diplomatske odnose, potem ko je Sikorski zaprosil mednarodni Rdeči križ, naj razišče katinski pokol.
Julija 1943 je letalo s Sikorskim padlo v morje takoj ob vzletu iz Gibraltarja. V letalski nesreči so umrli vsi, razen pilota. Natančne okoliščine smrti Sikorskega so bile sporne in so povzročale različne teorije o strmoglavljenju letala. Sikorski je bil najuglednejši vodja poljskih izgnancev in njegova smrt je pomenila hud udarec za poljsko stvar.