Zgodovina Burme
From Wikipedia, the free encyclopedia
Zgodovina Mjanmara ali Burme zajema obdobje od prvih znanih naselij pred 13.000 leti do današnjih dni. Najstarejši prebivalci v zgodovini so bili tibetansko-burmansko govoreči ljudje, ki so ustanovili mestno državo Pju z glavnim mestom Pjaj in sprejeli teravadski budizem.
Druga skupina, Mranmarci (Burmanci/Bamar) iz Nančaa, so prišli v zgornjo dolino Iravadija v začetku 9. stoletja. Vzpostavili so Paganski imperij (1044–1287), prvo poenotenje doline Iravadi in njenega obrobja. Burmanski jezik in kultura sta v tem obdobju počasi zamenjala jezik pju. Po vdorih Mongolov (1277–1287) je nastalo več manjših kraljestev, od katerih so bila glavna Ava, Hantavadi, Arakan in Šan v pokrajini, polni spreminjajočih se zavezništev in nenehnih vojn.
V drugi polovici 16. stoletja je dinastija Taungu (1510–1752) združila državo in za kratek čas ustanovila največje kraljestvo v zgodovini jugovzhodne Azije. Pozneje so kralji sprožili številne ključne upravne in gospodarske reforme, ki so bile povod za manjše, mirnejše in uspešnejše kraljestvo v 17. in začetku 18. stoletja. V drugi polovici 18. stoletja je dinastija Konbaung (1752–1885) obnovila kraljestvo in nadaljevala reforme prejšnje dinastije, povečala osrednjo oblast v obrobnih regijah in naredila eno najbolj pismenih držav v Aziji. Dinastija je napadla vse svoje sosede. Angleško-burmanske vojne (1824–1885) so sčasoma pripeljale do britanske kolonialne vladavine.
Britanska oblast je prinesla več trajnih družbenih, gospodarskih, kulturnih in drugih sprememb, ki so popolnoma preoblikovale do takrat agrarno družbo. Najpomembnejše je, da je britanska oblast odpravila razlike med številnimi etničnimi skupinami v državi. Od osamosvojitve leta 1948 je država v eni najdalj trajajočih državljanskih vojn, ki ostaja nerešena. Pod vojaško upravo je bila v različnih preoblekah 1962–2010 in postala ena najmanj razvitih držav na svetu.