From Wikipedia, the free encyclopedia
Znotrajmožganska ali intracerebralna krvavitev (tudi samo možganska krvavitev) pomeni krvavitev v možganovino.[3] Gre za obliko znotrajlobanjske (intrakranialne) krvavitve. Običajno krvavitev prizadene tako možganovino kot možganske prekate;[1] krvavitev v možganski prekat imenujemo intraventrikularna krvavitev.[4] Pojavijo se lahko naslednji simptomi: glavobol, oslabelost polovice telesa, bruhanje, krči, okrnjena zavest in otrdelost vratu.[2] Pogosto se pojavi tudi vročina.[1] Pogosto simptomi s časom postajajo hujši.[1]
Znotrajmožganska krvavitev | |
---|---|
Sopomenke | možganska krvavitev, intracerebralna krvavitev, cerebralna krvavitev |
Posnetek računalniške tomografije spontane znotrajmožganske krvavitve, ki se širi v stranski možganski prekat. | |
Specialnost | nevrokirurgija |
Simptomi | glavobol, oslabelost polovice telesa, bruhanje, krči, okrnjena zavest, otrdelost vratu, vročina[1][2] |
Vzroki | možganska poškodba, anevrizma, arteriovenska nepravilnost, možganski tumor[1] |
Dejavniki tveganja | povišan krvni tlak, amiloidoza, alkoholizem, znižan holesterol, zdravila za redčenje krvi, kokain[2] |
Diagnostični postopki | slikanje z računalniško tomografijo[1] |
Diferencialne diagnoze | ishemična možganska kap[1] |
Zdravljenje | nadzorovanje krvnega tlaka, operativni poseg, ventrikularna drenaža [1] |
Prognoza | dobra prognoza pri 20 % bolnikov[2] |
Pogostost | 2,5 na 10.000 ljudi na leto[2] |
Smrti | 44 % jih umre v roku enega meseca[2] |
Med možnimi vzroki znotrajmožganske krvavitve so možganska poškodba, anevrizma, arteriovenska nepravilnost in možganski tumor.[1] Najpomembnejša dejavnika tveganja za samoodsebno (spontano) znotrajmožgansko krvavitev sta povišan krvni tlak in amiloidoza.[2] Drugi dejavniki tveganja so še alkoholizem, nizke vrednosti holesterola, uporaba zdravil za redčenje krvi ter zloraba kokaina.[2] Diagnoza praviloma temelji na slikanju z računalniško tomografijo.[1] S podobnimi znaki in simptomi kot znotrajmožganska krvavitev se kaže tudi ishemična možganska kap.[1]
Zdravljenje poteka v enotah intenzivne nege.[1] Smernice za obravnavo bolnika z znotrajmožgansko krvavitvijo priporočajo znižanje krvnega tlaka, in sicer na vrednost sistoličnega tlaka največ 140 mmHg.[1][5] Čim prej je treba izničiti učinek zdravil za redčenje krvi, ki jih bolnik morebiti uporablja, ter zagotoviti raven krvnega sladkorja v normalnih mejah.[1]Za ublažitev možganskega edema se lahko kirurško opravi ventrikularna drenaža, kortikosteroidi pa se ne smejo uporabiti.[1] V določenih primerih se lahko krvavitev kirurško odstrani.[1]
Znotrajmožganska krvavitev letno prizadene okoli 2,5 na 10.000 ljudi.[2] Pogostejša je pri moških in pri starostnikih.[2] Okoli 44 % bolnikov umre v roku enega meseca od nastopa znotrajmožganske krvavitve.[2] Dobro prognozo ima okoli 20 % bolnikov.[2]
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.