Črnogorski jezik (crnogorski jezik) je ime ijekavsko-štokavske variante osrednjega južnoslovanskega jezika znanega kot srbohrvaščina, ki se govori v Črni gori.[3]
| Črnogorščina | |
|---|---|
| Crnogorski, Црногорски | |
| Izgovarjava | tsr̩nǒɡorskiː |
| Materni jezik | Črna gora[1] |
Št. maternih govorcev | 22 % prebivalcev Črne gore, okoli 144.838 govorcev (2003)[1] |
| Uradni status | |
Uradni jezik |  Črna gora |
| Regulator | Savjet za standardizaciju crnogorskog jezika |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-2 | cnr |
| ISO 639-3 | cnr [2] |
| Glottolog | Ni |
| Linguasphere | del 53-AAA-g |
Po ustavi iz leta 1992 je uradni jezik Črne gore opredeljen kot srbski jezik ijekavske standardne različice, po osamosvojitvi Črne gore leta 2006 pa potekajo polemike o uveljavitvi črnogorščine kot samostojnega jezika. Po ustavi, ki je bila sprejeta 19. oktobra 2007, je uradni jezik v Črni gori črnogorščina.[4]
Mnogo Srbov in Črnogorcev nasprotuje črnogorščini, češ da med srbščino in črnogorščino ni veliko razlik, torej da črnogorski jezik ne obstaja, temveč le črnogorsko narečje.
Govorno območje hrvaščine, srbščine, bosanščine in črnogorščine (nekdaj srbohrvaščine) ni le jezikovni kontinuum, temveč gre za jezike (ali narečja!), ki imajo skoraj enako slovnico; govori pa so medsebojno razumljivi.
Tu je na mestu aforizem:
| “ | Jezik je narečje z vojsko in mornarico | ” |
—Max Weinreich, YIVO Bleter 25.1, 1945, p. 13 | ||
Pogoj za jezik je v tem primeru izpolnjen.
Črnogorski jezik ima dve pisavi, latinico in cirilico. Po pravopisni normi imata enakovreden položaj.[5] v vsaki od pisav je 32 črk.
| Latinica | |||||||||||||||||||||||||||||||
| Aa | Bb | Cc | Čč | Ćć | Dd | Dždž | Đđ | Ee | Ff | Gg | Hh | Ii | Jj | Kk | Ll | Lj lj | Mm | Nn | Nj nj | Oo | Pp | Rr | Ss | Šš | Śś | Tt | Uu | Vv | Zz | Žž | Źź |
| Cirilica | |||||||||||||||||||||||||||||||
| Аа | Бб | Вв | Гг | Дд | Ђђ | Ее | Жж | Зз | З́ з́ | Ии | Јј | Кк | Лл | Љљ | Мм | Нн | Њњ | Оо | Пп | Рр | Сс | С́ с́ | Тт | Ћћ | Уу | Фф | Хх | Цц | Чч | Џџ | Шш |
Poleg specifičnih besed (leksike) črnogorščino ločijo od sorodnih jezikov specifični mehki šumniki "ś" in "ź", ob tem pa strogo ločijo med "č" in "ć" ter "dž" in "đ", kar se v nekaterih narečjih sorodnih jezikov povsem izgubi.
| črnogorsko | srbsko in hrvaško | slovensko |
|---|---|---|
| nijesam | nisam | nisem |
| tijeh | tih | teh |
| tijema | tima | tem |
| ovijeh | ovih | tistih |
| ovijema | ovima | tistim |
| črnogorsko | srbsko | hrvaško | slovensko |
|---|---|---|---|
| đe | gde | gdje | kje |
| đevojka | devojka | djevojka | dekle |
| đeca | deca | djeca | otroci |
| lećeti | leteti | letjeti | leteti |
| ćerati | terati | tjerati | priganjati |
| śedi | sedi | sjedi | sedi |
| śekira | sekira | sjekira | sekira |
Wikiwand in your browser!
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
