Šahname

Šahname (perzijsko شاهنامه, dobesedno »Knjiga kraljev«) je obsežen junaški ep, ki ga je okoli leta 1000 n. št. napisal perzijski pesnik Firduzi. Ep, ki vsebuje 60.000 stihov^[1] je začel pisati pesnik Dakiki, ki pa je bil po vsega 1000 napisanih stihih ubit. Njegovo delo je dokončal Firduzi, ki je s pisanjem začel leta 977, ep pa je končal 8. marca 1010^[2]. Pripoveduje zgodbo o mitski in dejanski zgodovini Irana od stvarjenja sveta do muslimanskega zavzetja Perzije v 7. stoletju. Poleg zgodovinskih dogodkov izpričuje kulturne vrednote, vero (Zaratustrstvo) in nacionalni čut antičnih Perzijcev. Pomemben je tudi, ker je napisan v skoraj čisti perzijščini brez izposojenk iz arabščine, zato je igral ključno vlogo pri očiščenju jezika arabskega vpliva.

Ilustracija prizora iz Šahname (16. stoletje); na sliki je Kralj Salomon

Glavni lik epa je mitološki heroj Rustam, princ Zabulistana, ki se je boril v mnogih bitkah proti iranskim sovražnikom Turancem.

Danes je Šahname iranski narodni ep in temelj perzijske kulture in jezika v Iranu, Afganistanu in Tadžikistanu^[3].