1248

1248 (MCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Stoletja:	12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja:	1210.  1220.  1230.  - 1240. -  1250.  1260.  1270.
Leta:	1245 · 1246 · 1247 · 1248 · 1249 · 1250 · 1251
Področja:	Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

Dogodki

Gibelini vs. gvelfi

• 18. februar - Bitka pri Parmi: oblegani gvelfi uničujoče premagajo vojsko rimsko-nemškega cesarja Friderika II., medtem ko se je ta predajal plemiški strasti - lovu na divjad. Po porazu se Friderik II., ki je v bitki izgubil še cesarsko zakladnico, umakne na Sicilijo. 1249 ↔
• Nemški protikralj Vilijem II. nadaljuje z obleganjem gibelinskega/štaufovskega Kaiserswertha, ki vztraja do konca leta.
  • Vmes Vilijem II. osvoji Aachen, mesto, v katerem se kronajo nemški kralji, kar pomeni veliko psihološko in propagandno zmago za gvelfe.
• 1. november - Kronanje Vilijema II. za nemškega (proti)kralja. Moč štaufovcev je v severni in večini osrednje Nemčije zlomljena.

Ostalo

• 4. januar - Po smrti portugalskega izobčenega kralja Sanča II. se njegov naslednik in de facto vladar Portugalske Alfonz III. da kronati za novega portugalskega kralja.
• 15. januar - Bitka pri Protvi: zmaga poganskih Litvancev proti Rusom. V bitki pade vladimirski veliki knez Mihael Horobrit. Nasledstvo pripade starejšemu bratu Andreju Jaroslaviču.
• 1. februar - Umrlega vojvodo Brabanta Henrika II. nasledi sin Henrik III.
• 26. april - Posvečena je kraljeva kapela Ludvika IX. La Sainte-Chapelle, Pariz.

Gotska kraljeva kapela La Sainte-Chapelle ima odlično ohranjen vitraž iz tega obdobja.

• 15. avgust - Položen je temeljni kamen Kölnske katedrale, največje nemške katedrale, potem ko je isto leto bila v požaru uničena stara. Gradnja nove katedrale, ki presega finančne zmogljivosti malega mesta, je končana šele leta 1880, sicer pa je posvečena in v rabo dana leta → 1322.
• 28. avgust - Začetek sedme križarske vojne: francoska flota z več kot 15.000 vojščaki pod vodstvom kralja Ludvika IX. izpluje izpred Marseilla in prezimi na Cipru. Cilj odprave je Egipt. 1249 ↔
  • Za regentinjo Francije Ludvik IX. pooblasti kraljico-mater Blanko Kastiljsko.
• Umre almohadski kalif Al-Mutadid. Nasledi ga kalif Al-Murtada^[1]. ↓
  • 20. avgust → Politično praznino na almohadskem dvoru izkoristi marinidski sultan Abu Jahja, ki osvoji severnomaroško mesto Fes in spravi novega kalifa Almohadov, ki vlada zgolj prestolnici Marakeš z okolico, pod tributaren odnos.
• 24. november - S pobočja gore Mont Granier v francoskih Alpah se utrga kamnita gmota okoli 500 milijonov m³ skalovja, ki popolnoma uniči več vasi. Število smrtnih žrtev je čez 1000. 1348 ↔
• 22. december - Kastiljski kralj Ferdinand III. zavzame mavrsko Sevilijo, največje andaluzijsko mesto. Zavzetju ponovno sledi velik eksodus muslimanov v Granado in v severno Afriko.
  • Granadski emir Mohamed I. ibn Nasr, ki je sklenil tributaren mir s Kastiljci, začne z gradnjo kraljevske rezidenčne palače Alhambra, Granada.
• Badenski mejni grof Herman VI. se s poroko z Gertrudo Babenberško vključi v boj za avstrijsko nasledstvo. (Pre)močna rivala ima v češkem kralju Venčeslavu I. in madžarskem Béli IV. 1250 ↔
  • Upor češkega princa Otokarja II. proti očetu Venčeslavu I., ki premaga sinovo vojsko in nepokornega sina zapre. 1251 ↔
• Pribaltsko mesto Reval^[2] prevzame zakone^[3] mesta Lübeck, korak v postopnem oblikovanju trgovsko-politične zveze Hansa.
• Mesto Zwickau, Saška, Nemčija, sprejme uredbo o omejitvi dimnih izpustov iz kovačnic v samem mestu.
• Vrhovni mongolski kan Güyük in kan Zlate horde Batu se (ponovno) spreta. Ko se zdi spopad med njima že neizbežen Güyük Kan nepričakovano umre^[4]. Regentstvo nad obširnim imperijem prevzame vdova Ogul Gajmiš. Klana Džočija in Toluja nasprotujeta ponovni investuri vrhovnega kana iz Ögedejevega klana. 1251 ↔
• Umrlega keltsko-vikinškega kralja otoka Man s Hebridi^[5] Haralda Olafssona nasledi mlajši brat Rögnvaldr Olafsson. 1249 ↔
• Umrlega burgundskega grofa in vojvodo Meranije Otona III. (II.) iz hiše Andeških nasledi sestra Adelajda.

Monemvasija na Peloponezu. Več generacij križarjev je bilo potrebno, da so zavzeli to nedostopno bizantinsko utrdbo.

• Knez Ahaje Vilijem II. Villehardouinski zavzame še zadnjo bizantinsko eksklavo na Peloponezu utrdbo Monemvasija.
• Sholastični učenjak Bonaventura začne s pisanjem komentarjev k Lombardovim »Sentencam«.
• Albert Veliki je napoten na vseučilišče v Köln, njegov študent Tomaž Akvinski mu raje sledi, kot pa izbere papežovo ponudbo za opata Monte Cassina.

Rojstva

Neznan datum

• Angela Folinjska, italijanska frančiškanska mistikinja, svetnica († 1309)
• Blanka Artoiška, navarska kraljica, grofica Lancaster († 1302)
• Grifina Hališka, velika vojvodinja-žena Poljske († okoli 1309)
• Izabela Aragonska, princesa, francoska kraljica († 1271)
• Jožef ben Abraham Gikatila, španski judovski mistik in rabin († 1305)
• Oton IV., burgundski grof († 1302)
• Peter Olivi, francoski frančiškanski menih, teolog in filozof († 1298)
• Robert II., burgundski vojvoda († 1306)

Smrti

• 3. januar - Sančo II., portugalski kralj (* 1207)
• 1. februar - Henrik II., vojvoda Brabanta^[6] (* 1207)
• 20. april - Gujuk, mongolski veliki kan (* 1206)
• 13. september - Kunigunda Švabska, češka kraljica (* 1200)

Nznan datum

• Al-Mutadid, almohadski kalif
• Al-Adil II., ajubidski sultan (* 1222)
• Andrieu Contredit d'Arras, francoski truver
• Ibn al-Baitar, španski muslimanski zdravnik, botanik, farmacevt (* 1197)
• Harald Olafsson, kralj otoka Man s Hebridi (* 1223)
• Oton III., burgundski grof, vojvoda Meranije (* 1208)
• Subedej, mongolski general (* 1176)