1944
Leto From Wikipedia, the free encyclopedia
Remove ads
1944 (MCMXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Remove ads
Dogodki
Januar
- 12. januar - sestanek Charles de Gaulle-Winston Churchill v Marakešu
- 14. januar - ubit Walthere Dewé
- 15. januar - skupina G izvede sabotaže na elektično-komunikacijsko omrežje
- 22. januar - anglo-ameriško izkrcanje pri Anziu
- 24. januar - Dwight David Einsenhower je imenovan za vrhovnega zavezniškega poveljnika sil, namenjena za izkrcanje na zahodno Evropo
- 27. januar - Liberija napove vojno Tretjemu rajhu in Japonski.
- 31. januar - ameriška vojska se izkrca na Marshallovih otokih
Februar
- 14. februar - konec bitke za Leningrad
- 15. februar - zavezniško letalsko bombardiranje samostana Monte Cassino
- 19. februar - pričetek prvega zasedanja SNOSa v Črnomlju
- 20. februar - norveško odporniško gibanje potopi trajekt s tovorom težke vode iz Vemorka
- 23. februar - ameriška vojska zavzame Eniwetok v Marshallovem otočju
Marec
- 3. marec - zavezniško letalstvo bombardira Rim
- 4. marec - USAF prvič bombardira Berlin podnevi
- 10. marec -
- zavezniško letalstvo bombardira Rim
- ustanovljen grški Začasni komite narodne osvoboditve
- 14. marec - zavezniško letalstvo bombardira Rim
- 15. marec -
- Rdeča armada prodre čez Bug
- bitka na planoti Glieres
- 19. marec -
- Rdeča armada prodre čez Dnester
- nemška vojska zasede Madžarsko
- 29. marec - Rdeča armada prodre čez Prut
- 30. marec - Rdeča armada osvobodi Černjahovsk
April
Maj
- 9. maj - Rdeča armada osvobodi Sevastopol
- 12. maj - začetek zavezniške ofenzive v Italiji
- 14. maj - zavezniška vojska prebije Gustavovo linijo
- 18. maj - zavezniki zavzamejo Monte Cassino in Cassino
- 25. maj - vzpostavitev stika z anciškem mostišču
Junij
- 3. junij - CFLN se razglasi za Začasno vlado francoske republike (GPRF)
- 4. junij - zavezniška vojska vkoraka v Rim
- 5. junij - italijanski princ Umberto II. Savojski postane regent kraljevine
- 6. junij -
- izkrcanje v Normandiji - operacija Overlord
- francosko, belgijsko in norveško odporniško gibanje začnejo z obsežnimi sabotažami
- splošna stavka na Danskem
- 7. junij -
- Leopold III. in družina je deportirana v Tretji rajh
- pokol v Tullu
- 8. junij - zavezniki osvobodijo Bayeaux
- 10. junij - pokol v Oradour-sur-Glane
- 13. junij - izstrelitev prvih letečih bomb na Združeno kraljestvo
- 14. junij - Charles de Gaulle se vrne v Francijo
- 16. junij - na Visu podpisan sporazum Tito-Šubašić
- 19. junij - Rdeča armada prebije Mannerheimovo linijo
- 20. junij - Rdeča armada zavzame Viborg
- 23. junij - začetek sovjetske ofenzive na centralni fronti
- 24. junij - dansko odporniško gibanje poruši največjo tovarno orožja v prestolnici
- 26. junij -
- Rdeča armada osvobodi Vitebsk
- začetek splošne stavke na Danskem
- 27. junij - ameriška vojska zavzame Cherbourg
- 29. junij - Slovensko domobranstvo so skupaj z nemško vojsko priredili veliko protikomunistično narodno zborovanje na Kongresnem trgu v Ljubljani.
Julij
- 5. julij - Rdeča armada osvobodi Minsk
- 9. julij - britanska vojska zavzame Caen
- 12. julij - zadnji ministrski svet Vichya
- 16. julij - Rdeča armada osvobodi Vilno
- 18. julij - ameriška vojska zavzame Saint-Lô
- 20. julij - neuspel atentat na Hitlerja
- 21. julij -
- ameriška vojska se izkrca na Guamu
- začetek umika francoskega ekspedicijskega korpusa iz Italije
- nemške oborožene sile napadejo Vercors
- 23. julij - ustanovljen Poljski nacionalni komite
- 27. julij - ZSSR prizna Poljski nacionalni komite
- 31. julij -
- ameriška vojska zavzame Avranches
- Rdeča armada osvobodi Lvov in Brest-Litovsk
Avgust
- 1. avgust - začetek varšavske vstaje
- 2. avgust - prekinitev diplomatskih stikov med Tretjim rajhom in Turčijo
- 3. avgust - nemška vojska v Bretanji je odrezana
- 9. avgust -
- ameriška vojska prodre do Le Mansa
- začasna vlada francoske republike vzpostavi suverenost Svobodne Francije na osvobojenem ozemlju
- 10. avgust -
- FFL osvobodi Alençon
- železničarska stavka v Parizu
- 15. avgust -
- 17. avgust - ameriška vojska zavzame Chartres in Orléans
- 18. avgust - stavka PTT v Parizu
- 19. avgust -
- bitka pri Falaise-Argentanu
- vstaja v Parizu
- 20. avgust - FFI osvobodi polotok Quiberon
- Razpade Vichyjska Francija, člani Vichyjske vlade pobegnejo v izgnanstvo v Nemčijo
- 21. avgust - začetek anglo-ameriško-sovjetske konference v Dumbarton Oaksu
- 22. avgust - zavezniki osvobodijo Firence
- 23. avgust -
- vstaja v Bukarešti
- Romunija kapitulira in napove vojno Tretjemu rajhu
- 24. avgust - FFL prodre v Pariz
- 25. avgust -
- 26. avgust - Charles de Gaulle pride v Pariz
- 28. avgust - zavezniki osvobodijo Grenoble in Marseille
- 31. avgust - Charles de Gaulle razpusti CNR
September
- 3. september - FFL osvobodi Lyon in Saint-Étienne, britanska vojska pa Lille in Bruselj
- 4. september -
- britanska vojska osvobodi Anvers
- Finska kapitulira
- 5. september -
- Nizozemska, Belgija in Luksemburg podpišejo sporazum Beneluks
- ZSSR napove vojno Bolgariji
- 8. september -
- Bolgarija napove vojno Tretjemu rajhu
- ameriška vojska osvobodi Liége
- zavezniška letala v Koprskem zalivu med Izolo in Koprom bombardirajo nasedlo italijansko potniško čezoceansko ladjo Rex
- kanadska vojska osvobodi Ostende
- belgijska vlada se vrne v Bruselj
- 9. september -
- britanska vojska prodre čez Albertov kanal
- ameriška vojska prodre čez Moselle
- 10. september - francoska vlada razveljavi vichyjsko zakonodajo
- 11. september -
- 12. september -
- zavezniki osvobodijo Le Havre in Luksemburg
- ZSSR, ZDA, Združeno kraljestvo in Romunija podpišejo premirje
- 13. september - zavezniki prodrejo v Tretji rajh
- 15. september -
- Rdeča armada in Titove enote se srečajo pri Negotinu
- zavezniki osvobodijo Nancy
- 17. september -
- začetek operacije Market-Garden
- splošna železničarske stavke na Nizozemskem
- 18. september - ameriška vojska zasede Brest
- 19. september - zavezniki in Finska podpišejo premirje
- 20. september - princ Charles postane regent Belgije
- 22. september - zavezniki osvobodijo Boulogne-sur-Mer
- 24. september - FFI se vključi v FFL
- 25. september - Tretji rajh mobilizira Volkssturm
- 29. september - začetek konference v Dumbarton Oaksu med ZDA, Združenim kraljestvom in Kitajsko
- 30. september - zavezniki osvobodijo Calais
Oktober
- 1. oktober - Kanadske enote obkolijo in zajamejo 5.000 nemških vojakov pri Calaisu.
- 2. oktober - konec varšavske vstaje
- 4. oktober - britanska vojska se izkrca v Grčiji
- 6. oktober - Rdeča armada prodre na Madžarsko
- 7. oktober - vzhodne arabske države podpišejo aleksandrijski sporazum
- 8. oktober - britanske enote osvobodijo Korint v Grčiji
- 9. oktober - začetek moskovske konference
- 13. oktober - Rdeča armada zasede Rigo
- 14. oktober - britanska vojska zasede Atene
- 15. oktober - madžarski regent Miklós Horthy zaprosi za premirje; oblast prevzame nemški okupator
- 18. oktober - Rdeča armada prodre v Vzhodno Prusijo in Češkoslovaško
- 19. oktober - anglo-indijske enote zavzamejo Tiddim na Burmi
- 20. oktober -
- JNOV osvobodi Beograd
- ameriška vojska se izkrca na Leytu na Filipinih
- 28. oktober -
- v Franciji razpustijo vse oborožene sile, ki ne pripadajo vojski ali policiji
- Bolgarija in Sovjetska zveza podpišeta premirje v Moskvi
November
- 6. november - zavezniki osvobodijo Grčijo
- 7. november - Franklin Delano Roosevelt je ponovno izvoljen za predsednika ZDA
- 12. november - RAF potopi nemško vojaško ladjo Tirpitz
- 13. november - Rdeča armada prodre čez Donavo
- 17. november - ameriška podmornica Spadefish potopi japonsko pomožno letalonosilko Shinyo
- 18. november - zavezniki osvobodijo Montbéliard
- 20. november - Nemške enote se umaknejo iz Tirane, Albanija
- 22. november - Sovjetske enote obkolijo Budimpešto
- 23. november - FFL osvobodi Strasbourg
- 26. november - Heinrich Himmler ukaže porušiti krematorij v Auschwitzu
- 28. november - pristanišče v Anversu prične obratovati
December
- 2. december - začetek francosko-sovjetske konference v Moskvi
- 16. december - začetek ardenske ofenzive
- 22. december - Vo Nguyen Giap postane voditelj novonastale vietnamske osvobodilne vojske
- 26. december -
Remove ads
Rojstva
- 18. januar - Alexander Van der Bellen, avstrijski politik in ekonomist
- 22. februar - Jonathan Demme, ameriški filmski režiser
- 28. marec - Rick Barry, ameriški košarkar
- 18. april - Albin Planinec, slovenski šahovski velemojster († 2008)
- 14. maj - George Lucas, ameriški filmski režiser
- 15. maj - Ulrich Beck, nemški sociolog († 2015)
- 18. maj - Jože Balažic, slovenski glasbenik, Avsenikov trobentar († 2022)
- 2. junij - Ivo Umek, slovenski arhitekt, glasbenik in urednik
- 7. september - Bora Milutinović, srbski nogometni trener
- 9. oktober - Peter Tosh, jamajški pevec reggaeja, kitarist, glasbenik († 1987)
- 2. december - Ibrahim Rugova, kosovsko-albanski politik († 2006)
- 17. december - Elda Viler, slovenska pevka
- Prince Far I, jamajški pevec reggaeja, glasbenik († 1983)
Remove ads
Smrti
- 1. februar - Piet Mondrian, nizozemski slikar (* 1872)
- 10. februar - Eugène Michel Antoniadi, grški astronom turškega rodu (* 1870)
- 22. februar - Karel Destovnik - Kajuh, slovenski pesnik in narodni heroj (* 1922)
- 8. marec - Ernst Mally, avstrijski filozof in logik (* 1879)
- 15. april - Giovanni Gentile, italijanski fašist in filozof (* 1875)
- 11. julij - Josip Vandot, slovenski pisatelj (* 1884)
- 12. julij - Sergej Nikolajevič Bulgakov, ruski filozof in teolog (* 1871)
- 26. julij - Reza Pahlavi, odstavljeni iranski šah (* 1878)
- 31. julij - Antoine de Saint-Exupery, francoski pilot in pisatelj (* 1900)
- 23. avgust - Abdulmedžid II., zadnji kalif Osmanskega kalifata (* 1868)
- 14. oktober - Erwin Rommel, nemški feldmaršal (* 1891)
- 7. november - Franc Rozman-Stane, slovenski partizanski komandant (* 1911)
- 9. november - Inoue Tecudžiro, japonski konfucijanski filozof (* 1856)
- 22. november - sir Arthur Stanley Eddington, angleški fizik, astronom, astrofizik, matematik, popularizator znanosti (* 1882)
- 13. december - Vasilij Vasiljevič Kandinski, ruski slikar, grafik, umetnostni teoretik] (* 1866)
Nobelove nagrade
- fizika - Isidor Isaac Rabi
- kemija - Otto Hahn
- fiziologija ali medicina - Joseph Erlanger, Herbert Spencer Gasser
- književnost - Johannes Vilhelm Jensen
- mir - Mednarodni komite Rdečega križa
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: 1944
Wikiwand - on
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Remove ads