2006

**2006 v drugih koledarjih**
Gregorijanski koledar	2006 MMVI
Ab urbe condita	2759
Armenski koledar	1455 ԹՎ ՌՆԾԵ
Etiopski koledar	1998 – 1999
Hebrejski koledar	5766 – 5767
Hindujski koledar
- Vikram Samvat	2061 – 2062
- Shaka Samvat	1928 – 1929
Iranski koledar	1384 – 1385
Islamski koledar	1427 – 1428
Tajski koledar	2549

Januar – april

1. januar – ruski dobavitelj Gazprom izklopi dobavo zemeljskega plina Ukrajini zaradi nesoglasij o cenah.
4. januar – izraelski premier Ariel Šaron utrpi možgansko kap, po kateri ostane v komi do smrti osem let pozneje.
15. januar – Nasina sonda Stardust uspešno vrne na Zemljo vzorce s kometa Wild 2.
16. januar – Ellen Johnson Sirleaf prevzame položaj predsednice Liberije kot prva ženska, izvoljena na tak položaj v zgodovini Afrike.
19. januar – Cerkniško jezero je vpisano med mokrišča mednarodnega pomena (Ramsarsko mokrišče)
26. januar – fizik Stanislav Južnič v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani odkrije dragoceno knjigo poljskega astronoma Nikolaja Kopernika De Revolutionibus iz leta 1566, nekoč last ljubljanskih jezuitov.
26. januar – na parlamentarnih volitvah v Palestini zmaga skrajno gibanje Hamas.
29. januar – na lokalnih posvetovalnih referendumih prebivalci odločijo o ustanovitvi 12 novih slovenskih občin: Apače, Cirkulane, Kostanjevica na Krki, Sveta Trojica v Slovenskih Goricah, Središče ob Dravi, Makole, Poljčane, Mokronog - Trebelno, Renče - Vogrsko, Sveti Tomaž, Straža in Šmarješke Toplice.
3. februar – v Rdečem morju potone egiptovski trajekt s 1400 potniki-romarji iz Meke na krovu, reševalci jih rešijo iz vode manj kot 400.
10.–26. februar – v italijanskem Torinu potekajo dvajsete zimske olimpijske igre.
17. februar – na otoku Leyte na Filipinih pod zemeljskim plazom po uradnih podatkih umre več kot 1100 ljudi.
22. februar – Papež Benedikt XVI. sporoči imena novoimenovanih kardinalov, med njimi je tudi nekdanji ljubljanski nadškof, Franc Rode.
10. marec – Nasina sonda Mars Reconnaissance Orbiter vstopi v tir okrog Marsa in prične z analizo površine.
11. marec – v zaporniški celici Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije umre nekdanji jugoslovanski voditelj Slobodan Milošević.
15. marec – z resolucijo Generalne skupščine OZN je ustanovljen Svet Združenih narodov za človekove pravice.
29. marec – v Sloveniji je viden delni Sončev mrk.
6. april – prične se gradnja hrvaške avtoceste A11.
11. april – sonda Venus Express Evropske vesoljske agencije vstopi v tir okrog Venere.

Maj – avgust

21. maj – črnogorski volivci na referendumu podprejo neodvisnost od skupnosti s Srbijo.
27. maj – v potresu z močjo 6,3 stopnje po momentni lestvici, ki strese indonezijski otok Java, umre skoraj 6000 ljudi, več kot 36.000 je ranjenih.
27. maj – odprta je Hidroelektrarna Boštanj, prva delujoča hidroelektrarna v projektu izgradnje petih spodnjesavskih hidroelektrarn.
3. junij – Črna gora razglasi neodvisnost skladno z rezultatom majskega referenduma.
7. junij – v letalskem napadu v Bakubi je ubit Abu Musab al Zarkavi, vodja teroristične mreže v Iraku.
9. junij–9. julij – v Nemčiji poteka svetovno nogometno prvenstvo, naslov prvaka osvoji italijanska reprezentanca.
1. julij – odprta je železniška povezava med kitajsko provinco Šinghaj in Laso v Tibetu.
9. julij – v eksploziji tovornjaka z eksplozivom v Ingušetiji je ubit vodja čečenskih upornikov Šamil Basajev.
11. julij – v koordiniranih bombnih napadih na potniške vlake v indijskem mestu Mumbaj umre več kot 200 ljudi.
12. julij –
- izraelske sile vdrejo v Libanon v odziv na Hezbolahov napad na izraelske vojake, dva dni kasneje razglasi Hezbolah vojno proti Izraelu.
- v Sloveniji se prične obdobje informativnega dvojnega označevanja cen v pripravah na prevzem evra.
23. julij – v prekmurskih Ižakovcih je odprta ena največjih bioplinarn v Evropi, ki naj bi z elektriko oskrbovala 3.000 gospodinjstev.
11. avgust – Varnostni svet OZN soglasno sprejme resolucijo o končanju libanonske vojne.
19. avgust–13. september – na Japonskem poteka Svetovno prvenstvo v košarki, prvo, na katerega se je uspelo uvrstiti slovenski reprezentanci.
22. avgust – Mednarodni matematični kongres podeli Grigoriju Perelmanu Fieldsovo medaljo za dokaz Poincaréjeve domneve, Perelman priznanje zavrne.
24. avgust –
- 18-letna Avstrijka Natascha Kampusch po osmih letih ujetništva pobegne ugrabitelju Wolfgangu Priklopilu.
- generalna skupščina Mednarodne astronomske zveze (IUA) sprejme novo definicijo planeta, po kateri Pluton nima več tega statusa.

September – december

16. september – papež Benedikt XVI. razburi muslimane s spornim javnim predavanjem.
9. oktober – Severna Koreja oznani, da je izvedla prvi jedrski preskus.
13. oktober –
- Južnokorejski diplomat Ban Ki-moon je izvoljen za novega generalnega sekretarja OZN.
- Vladimir Kramnik osvoji naslov svetovnega šahovskega prvaka na svetovnem prvenstvu v ruski Elisti.
22. oktober – slovenski volivci v prvem krogu lokalnih volitev izbirajo župane slovenskih občin (drugi krog 12. novembra).
12. november – v Južni Osetiji poteka referendum o odcepitvi od Gruzije, rezultata (99 % volivcev za) mednarodna skupnost ne prizna.
11. december – Felipe Calderón pošlje vojsko nad narkokartele in sproži mehiško mamilarsko vojno.
13. december – kitajski rečni delfin je po zaključku neuspešne odprave po Jangceju razglašen za izumrlega.
30. december – ETA izvede bombni napad na letališče v Madridu, s čimer se konča devetmesečno premirje.

4. januar – šejk Maktum bin Rašid al Maktum, savdski emir Dubaja (* 1943)
21. januar – Ibrahim Rugova, kosovsko-albanski politik (* 1944)
13. februar – Peter F. Strawson, angleški filozof (* 1919)
28. februar – Owen Chamberlain, ameriški fizik, nobelovec (* 1920)
11. marec – Slobodan Milošević, srbski politik (* 1941)
27. marec – Stanisław Lem, poljski pisatelj (* 1921)
11. april – Majda Sepe, slovenska pevka (* 1937)
29. april – John Kenneth Galbraith, kanadsko-ameriški ekonomist (* 1908)
3. maj – Karel Appel, nizozemski avantgardni umetnik (* 1921)
25. maj – Desmond Dekker, jamajški glasbenik (* 1941)
30. maj – Boštjan Hladnik, slovenski filmski in gledališki režiser (* 1929)
7. junij – Abu Musab al-Zarkavi, jordanski terorist (* 1966)
23. junij –
- Aaron Spelling, ameriški producent (* 1923)
- Nace Šumi, slovenski umetnostni zgodovinar (* 1924)
7. julij – Syd Barrett, angleški rock glasbenik (* 1946)
9. julij – Šamil Basajev, čečenski terorist (* 1965)
21. julij – Breda Pogorelec, slovenska jezikoslovka (* 1928)
16. avgust – Alfredo Stroessner, paragvajski general in politik (* 1912)
30. avgust – Nagib Mahfuz, egiptovski pisatelj, nobelovec (* 1911)
4. september – Steve Irwin, avstralski zoolog in televizijski voditelj (* 1962)
10. september – Masao Abe, japonski budistični filozof (* 1915)
15. september – Oriana Fallaci, italijanska novinarka (* 1929)
27. september – Bruni Löbel, nemška igralka (* 1920)
29. september – Roža Piščanec, slovenska slikarka in ilustratorka (* 1923)
7. oktober – Ana Politkovska, ruska novinarka (* 1958)
21. oktober – Daryl Duke, kanadski režiser (* 1929)
2. november – Miroslav Zei, slovenski biolog (* 1914)
16. november – Milton Friedman, ameriški ekonomist, nobelovec (* 1912)
19. november – Ernest Aljančič starejši, slovenski hokejist, hokejski trener in nogometaš (* 1916)
5. december – David Bronštejn, ukrajinski šahist (* 1924)
10. december – Augusto Pinochet, čilenski general in politik (* 1915)
21. december – Saparmurat Nijazov, turkmenski politik (* 1940)
25. december – James Brown, ameriški pevec (* 1933)
26. december – Gerald Ford, ameriški pravnik in politik (* 1913)
30. december – Sadam Husein, iraški general in politik (* 1937)

Stoletja:	20. stoletje - 21. stoletje - 22. stoletje
Desetletja:	1970. 1980. 1990. - 2000. - 2010. 2020. 2030.
Leta:	2003 · 2004 · 2005 · 2006 · 2007 · 2008 · 2009
Področja:	Film · Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

Posvetitve

Letni časi

Dogodki

Januar – april

Maj – avgust

September – december

Rojstva

Smrti

Nobelove nagrade

Wikiwand - on