Alberta (provinca)
From Wikipedia, the free encyclopedia
Remove ads
Alberta je kanadska provinca. Leži na zahodu Kanade in je ena tako imenovanih prerijskih provinc. Meji na provinci Britansko Kolumbijo na zahodu in Saskatchewan na vzhodu, na severu na Severozahodna ozemlja in na jugu na ameriško zvezno državo Montano. Poleg Saskatchewana je Alberta edina kanadska provinca, ki nima morja.
Vzhodni del province zavzemajo Velike planjave, zahodni del pa meji na Kanadsko Skalno gorovje. Provinca ima pretežno celinsko podnebje, vendar sezonske temperature zaradi sušnosti hitro nihajo. Ta nihanja so v zahodni Alberti manj izrazita zaradi občasnih vetrov chinook. Alberta je s 661.848 kvadratnimi kilometri četrta največja provinca in četrta najbolj naseljena s 4.262.635 prebivalci. Glavno mesto Alberte je Edmonton, ki leži v osrednjem delu province. Približno 300 km južneje leži Calgary, največje mesto Alberte, ki je hkrati glavno prometno vozlišče ter eno največjih poslovnih središč Kanade. Edmonton je glavno distribucijsko in storitveno središče za največja kanadska nahajališča nafte in druge naravne vire v severnem delu Alberte. Več kot polovica prebivalcev Alberte živi v Edmontonu ali Calgaryju, kar spodbuja nenehno rivalstvo med mestoma. Angleščina je uradni jezik province. Leta 2016 je bilo 76,0 % prebivalcev Alberte anglofonskih, 1,8 % frankofonskih in 22,2 % alofonskih.
Že preden je postala del Kanade, je Alberta dom več Prvih narodov, kot so Indijanci z ravnin in gozdni Cree. Zgodovinsko gledano je bilo to ozemlje tudi trgovci s krznom konkurenčnih podjetij Hudson's Bay Company in North West Company. Dominion Kanada je leta 1870 kupil zemljišča, ki so kasneje postala Alberta kot del NWT. Od konca 19. do začetka 20. stoletja je prihajalo veliko priseljencev, ki so želeli preprečiti priključitev prerij Združenim državam. V tem obdobju je gojenje pšenice in živinoreja postala zelo donosna. Leta 1905 je bil sprejet Zakon o Alberti, s katerim je nastala provinca Alberta. Leta 1947 so odkrili ogromne zaloge nafte. Izkoriščanje naftnih peskov se je začelo leta 1967.
Alberta je znana po svojih naravnih lepotah in je dom pomembnih naravnih rezervatov. Znana je tudi kot bogat vir fosilov. Tukaj je šest območij svetovne dediščine, ki jih je UNESCO uvrstil na seznam svetovne dediščine: Kanadski parki Skalnega gorovja, pokrajinski park Dinosaur, Head-Smashed-In Buffalo Jump, mednarodni park miru Waterton-Glacier, narodni park Wood Buffalo in provinčni park Writing-on-Stone.[6] Druga priljubljena mesta so narodni park Banff, narodni park Elk Island, narodni park Jasper, narodni park Waterton Lakes in Drumheller.
Alberta je dobila ime po angleški princesi Louise Caroline Alberta, hčeri kraljice Viktorije in princa Alberta.
Remove ads
Geografija
Alberta s površino 661.848 kvadratnih kilometrov je četrta največja provinca za Quebecom, Ontariom in Britansko Kolumbijo.[7]
Južna meja Alberte je 49. severni vzporednik, ki jo ločuje od ameriške zvezne države Montana. 60. severni vzporednik ločuje Alberto od Severozahodnih ozemelj. 110. zahodni poldnevnik jo ločuje od province Saskatchewan; na zahodu pa njena meja z Britansko Kolumbijo sledi 120. poldnevniku zahodno-južno od Severozahodnih ozemelj na 60° severne zemljepisne širine, dokler ne doseže celinskega razvoda pri Skalnem gorovju, od te točke pa sledi liniji vrhov, ki označujejo celinski razvod, v splošno jugovzhodni smeri, dokler ne doseže meje Montane na 49° severne zemljepisne širine.[8]
Provinca se razteza 1223 kilometrov od severa proti jugu in 660 kilometrov od vzhoda proti zahodu na svoji največji širini. Njena najvišja točka je 3747 metrovna vrhu gore Columbia v Skalnem gorovju vzdolž jugozahodne meje, najnižja točka pa je 152 metrov na reki Slave v narodnem parku Wood Buffalo na severovzhodu.[9]
Z izjemo polsušnega podnebja stepe v jugovzhodnem delu ima provinca zadostne vodne vire. V Alberti je veliko rek in jezer, ki se uporabljajo za plavanje, ribolov in vrsto vodnih športov. Obstajajo tri velika jezera, jezero Claire (1436 km2) v narodnem parku Wood Buffalo, jezero Lesser Slave (1168 km2) in jezero Athabasca (7898 km2), ki leži tako v Alberti kot v Saskatchewanu. Najdaljša reka v provinci je reka Athabasca, ki teče 1538 km od ledenega polja Columbia v Skalnem gorovju do jezera Athabasca.[10]
Največja reka je reka Peace s povprečnim pretokom 2100 m3/s. Reka Peace izvira v Skalnem gorovju severne Britanske Kolumbije in teče skozi severno Alberto ter se izliva v reko Slave, pritok Mackenziejeve reke.
Glavno mesto Alberte, Edmonton, je približno v geografskem središču province. Je najsevernejše večje mesto v Kanadi in služi kot vrata in središče za razvoj virov v severni Kanadi. Zaradi bližine največjih kanadskih naftnih polj ima regija večino zmogljivosti rafinerij nafte v zahodni Kanadi. Calgary je približno 280 km južno od Edmontona in 240 km severno od Montane, obdan z obsežnim živinorejskim območjem. Skoraj 75 % prebivalstva province živi v koridorju Calgary–Edmonton. Politika dodeljevanja zemljišč železnicam je služila kot sredstvo za naseljevanje province v njenih zgodnjih letih.[11]
Večino severne polovice province predstavljajo borealni gozdovi, medtem ko so Skalno gorovje vzdolž jugozahodne meje večinoma zmerni iglasti gozdovi gorovja Alberta in gozdovi predgorja Alberta–Britanska Kolumbija. Južna četrtina province je prerija, ki sega od kratkotravne prerije v jugovzhodnem kotu do mešane travnate prerije v loku zahodno in severno od nje. Osrednje območje parkov trepetlik, ki se razteza v širokem loku med prerijami in gozdovi, od Calgaryja na severu do Edmontona in nato na vzhodu do Lloydminsterja, vsebuje najbolj rodovitna tla v provinci in večino prebivalstva. Velik del negozdnatega dela Alberte je namenjen bodisi pridelavi žita bodisi živinoreji, pri čemer je mešano kmetijstvo pogostejše na severu in v osrednjem delu, medtem ko na jugu prevladujeta živinoreja in namakano kmetijstvo.[12]
Albertska pustinja je v jugovzhodni Alberti, kjer reka Red Deer prečka ravno prerijo in kmetijska zemljišča, ter se ponaša z globokimi kanjoni in presenetljivimi reliefnimi oblikami. Provinčni park Dinosaur v bližini Brooksa prikazuje teren pustinje, puščavsko floro in ostanke iz preteklosti Alberte, ko so dinozavri živeli po takratni bujni pokrajini.
Ekologija
Rastlinstvo
V osrednji in severni Alberti prihod pomladi zaznamuje zgodnje cvetenje prerijske cvetnice Pulsatilla nuttalliana; ta članica družine zlatic je cvetela že marca, čeprav je april običajen mesec za splošno populacijo.[13] Drugi prerijski rastlini, za kateri je znano, da zgodaj cvetita, sta stročnica Thermopsis rhombifolia in divja vrtnica Rosa acicularis.[14] Člani družine sončnic (Helianthus) cvetijo na preriji v poletnih mesecih med julijem in septembrom. Južni in vzhodno-osrednji deli Alberte so pokriti s kratko prerijsko travo, ki se posuši, ko se poletje podaljša in jo nadomestijo trpežne trajnice, kot so Ratibida pinnata, soholetnica in pelin (Artemisia). Rumena in bela medena detelja (Melilotus) rasteta po celotnem južnem in osrednjem delu province.
Drevesa v parkovnem območju province rastejo v šopih in pasovih na pobočjih. Ta so večinoma listavci, običajno trepetlika, topol in vrba. Številne vrste vrb in drugih grmovnic rastejo na skoraj vsakem terenu. Severno od reke North Saskatchewan prevladujejo zimzeleni gozdovi na tisoče kvadratnih kilometrov. Trepetlika, topol Populus balsamifera ali Populus deltoides in breza Betula papyrifera so glavne vrste listavcev. Iglavci so bor Pinus banksiana, Skalnogorski bor, bor Pinus contorta, bela in črna smreka ter kanadski macesen (Larix laricina).
Živalstvo
Štiri podnebne regije (alpsko, borealno gozdno, trepetlikavo in prerijsko območje) Alberte so dom številnih različnih vrst živali. Južna in osrednja prerija sta bili domovina ameriškega bizona s svojimi travami, ki zagotavljajo pašo in gojišče za milijone bizonov. Populacija je bila med zgodnjo naselitvijo zdesetkana, od takrat pa so se vrnili in živijo na kmetijah in v parkih po vsej Alberti.
Rastlinojede živali najdemo po vsej provinci. Lose, mulaste jelene, vapitije in belorepe jelene najdemo v gozdnatih predelih, viloroge pa v prerijah južne Alberte. Kanadske debeloroge ovce in gorske koze živijo v Skalnem gorovju. Zajci, ježevci, dihurji, veverice in številne vrste glodavcev in plazilcev živijo v vsakem kotičku province. V Alberti živi le ena vrsta strupene kače, prerijska klopotača.
Alberta je dom številnih velikih mesojedcev, kot so volkovi, grizliji, črni medvedi in gorski levi, ki jih najdemo v gorah in gozdnatih območjih. Med manjše mesojede živali iz družin psov in mačk spadajo kojoti, rdeče lisice, kanadski risi in rdečerjavi risi. Rosomahe lahko najdemo tudi v severozahodnih območjih province.
Osrednja in severna Alberta ter regija dlje proti severu so gnezdišča številnih ptic selivk. Vsako pomlad v Alberto prispe ogromno število rac, gosi, labodov in pelikanov, ki gnezdijo na enem od stotin majhnih jezer, ki so posejana po severni Alberti ali v njihovi bližini. Orli, jastrebi, sove in vrane so številni, najdemo pa lahko tudi ogromno različnih manjših ptic, ki jedo semena in žuželke. Alberta je, tako kot druga zmerna območja, dom komarjev, muh, os in čebel. Reke in jezera so naseljena s ščukami, skicami, belimi ribami, šarenkami, pegastimi, potočnimi postrvmi in jesetri. Postrv, ki izvira iz province, je pokrajinska riba in uradni simbol Alberte. Želve najdemo v nekaterih vodnih telesih v južnem delu province. Žabe in močeradi so le nekatere od dvoživk, ki živijo v Alberti.
Alberta je edina provinca v Kanadi – in tudi eno redkih krajev na svetu – kjer ni sivih podgan.[15] Vlada Alberte že od zgodnjih 1950-ih izvaja program zatiranja podgan, ki je bil tako uspešen, da poročajo le o posameznih primerih opažanj divjih podgan, običajno podgan, ki v provinco prihajajo s tovornjaki ali po železnici. Leta 2006 je Ministrstvo za kmetijstvo Alberte poročalo o nič najdbah divjih podgan; edine prestrežene podgane so bile udomačene podgane, ki so bile zasežene njihovim lastnikom. Posameznim prebivalcem Alberte je nezakonito posedovati ali hraniti sive podgane kakršne koli vrste; živali lahko v provinci hranijo le živalski vrtovi, univerze in fakultete ter priznane raziskovalne ustanove. Leta 2009 so v majhnih žepih v južni Alberti našli in ujeli več podgan, kar je ogrozilo status Alberte kot območja brez podgan. Kolonijo podgan so nato leta 2012 in ponovno leta 2014 našli na odlagališču v bližini Medicine Hata.[16]
Paleontologija
Alberta ima eno največjih raznolikosti in številčnosti fosilov dinozavrov iz pozne krede na svetu. Taksone predstavljajo popolna fosilna okostja, izoliran material, ostanki mikrovretenčarjev in celo množična grobišča. V provinci je bilo zbranih vsaj 38 primerkov dinozavrov. Formacije Foremost, Oldman in Dinosaur Park skupaj sestavljajo skupino Judith River in so najbolj temeljito preučene plasti z dinozavri v Alberti.
Plasti z dinozavri so široko razširjene po vsej Alberti. Območje pokrajinskega parka Dinosaur vsebuje izdanke formacije Dinosaur Park in Oldman. V osrednjih in južnih regijah Alberte so občasni izdanki formacije Scollard. V regijah doline Drumheller in Edmonton so izpostavljene facije Horseshoe Canyon. Zabeležene so bile tudi druge formacije, kot sta formaciji Milk River in Foremost. Slednji dve imata manjšo raznolikost dokumentiranih dinozavrov, predvsem zaradi manjše skupne količine fosilov in zanemarjenosti s strani zbirateljev, ki jih ovira osamljenost in pomanjkanje izpostavljenih izdankov. Njihovi fosili dinozavrov so predvsem zobje, najdeni na najdiščih fosilov mikrovretenčarjev. Dodatne geološke formacije, ki so dale le nekaj fosilov, so formacije Belly River Group in St. Mary River na jugozahodu ter severozahodna formacija Wapiti, ki vsebuje dve kostni plasti Pachyrhinosaurusa. Formacija Bearpaw predstavlja plasti, odložene med morsko transgresijo. Dinozavri so znani iz te formacije, vendar predstavljajo primerke, ki jih je morje izpralo ali predelalo iz starejših sedimentov.[17]
Remove ads
Zgodovina
Paleo-Indijanci so na ozemlje, ki bo kasneje postalo Alberta, prispeli vsaj pred 10.000 leti, proti koncu zadnje ledene dobe. Domneva se, da so se iz Sibirije na Aljasko preselili po kopenskem mostu čez Beringov preliv in se nato morda premaknili proti jugu vzdolž vzhodne strani Skalnega gorovja skozi Alberto, kjer so se naselili na poti ali pa so se preselili v druge dele Amerike. Drugi so morda potovali proti jugu vzdolž zahodne obale in se nato preselili v notranjost.[18] Sčasoma so se diferencirali v različna ljudstva Prvih narodov, vključno z Indijanci z ravnin južne Alberte, kot so pripadniki Konfederacije Blackfoot in Cree z ravnin, ki so se običajno preživljali z lovom na bizone in severnejša plemena, kot sta Woodland Cree in Chipewyan, ki so lovili in lovili druge vrste živali ter se preživljali z ribolovom.
Prvi Evropejci, ki so obiskali Alberto, so bili francosko-kanadski trgovci s krznom v začetku 18. stoletja. Prvi britanski podanik, ki je obiskal Alberto, je bil leta 1754 Anthony Henday. Francoski Kanadčani so se združili z lokalnimi Prvimi narodi in ustvarili narod Metisov, z elementi po prerijah. Francoščina je bila prevladujoči evropski jezik v Alberti in se je uporabljala v nekaterih zgodnjih utrdbah za trgovanje s krznom v regiji, kot je bila prva utrdba Edmonton (v današnji utrdbi Saskatchewan), ki jo je upravljala družba Hudson's Bay Company (HBC). Po prihodu Britancev v Kanado je približno polovica sedanjega ozemlja Alberte, južno od porečja reke Athabasca, postala del Rupertove dežele, ki je obsegala vsa zemljišča, ki so jih odmakale reke, ki so se izlivale v Hudsonov zaliv. To območje je leta 1670 angleški kralj Karel II. podelil družbi Hudson's Bay Company, konkurenčne družbe za trgovanje s krznom pa niso smele trgovati na njem.
Reka Athabasca in reke severno od nje niso bile na ozemlju HBC, ker so se izlivale v Arktični ocean namesto v Hudsonov zaliv. Severni del Alberte je bil glavno okolje za krznate živali in je bil tarča HBC in drugih trgovskih podjetij za krzno.
Prvi evropski raziskovalec regije Athabasca je bil trgovec s krznom Peter Pond, ki je izvedel za Methye Portage, priročno pot za potovanje od rek v porečju Hudsonovega zaliva do rek severno od Rupertove dežele. Skupaj z drugimi kanadskimi trgovci s krznom je leta 1779 ustanovil Severozahodno družbo (NWC) v Montrealu, da bi konkuriral HBC. NWC je zgradila postojanke na številnih točkah po severnem delu ozemlja Alberte. Peter Pond je leta 1778 zgradil utrdbo Athabasca na jezeru Lac la Biche. Roderick Mackenzie je deset let pozneje, leta 1788, zgradil utrdbo Chipewyan na jezeru Athabasca. Njegov bratranec, sir Alexander Mackenzie, je sledil reki North Saskatchewan do njene najsevernejše točke blizu Edmontona, nato pa se je peš odpravil do reke Athabasca, ki ji je sledil navzdol do jezera Athabasca. Tam je odkril mogočno reko, ki nosi njegovo ime – Mackenziejevo reko – in ji je sledil do izliva v Arktični ocean. Vrnil se je k jezeru Athabasca, sledil reki Peace gorvodno in prečkal Skalno gorovje, sčasoma pa je dosegel Tihi ocean, s čimer je postal prvi Evropejec, ki je prečkal severnoameriško celino severno od Mehike.[19]
Najjužnejši del Alberte je bil del francoskega (in španskega) ozemlja Louisiana, ki je bilo leta 1803 prodano Združenim državam. V pogodbi iz leta 1818 je bil del ozemlja Louisiane severno od devetinštiridesetega vzporednika odstopljen Združenemu kraljestvu.[20] Območje je bilo združeno z Rupertovo deželo, da je nastalo Severozahodno ozemlje.
Trgovina s krznom se je na severu razširila, vendar so med rivalskima HBC in NWC obstajala huda trenja in konkurenca. Leta 1821 ju je britanska vlada prisilila k združitvi, da bi ustavila sovražnosti. Po združitvi je Hudson's Bay Company prevladovala v gospodarstvu Alberte do leta 1870, ko je bil nadzor HBC nad Rupertovo deželo končan in je bilo ozemlje preneseno v novo federirano Kanado. Južna Alberta, severna Alberta, drugi deli Severne Alberte in Rupertova dežela so postali kanadska severozahodna ozemlja.
Prvi narodi in predstavniki krone so se pogajali o oštevilčenih pogodbah, v katerih je krona pridobila lastništvo nad zemljo, ki je kasneje postala Alberta, krona pa se je zavezala k nadaljnji podpori Prvih narodov in zagotovila njihove lovske in ribolovne pravice. Najpomembnejše pogodbe za Alberto so Pogodba 6 (1876), Pogodba 7 (1877) in Pogodba 8 (1899).
Okrožje Alberta je bilo ustanovljeno kot del Severozahodnih ozemelj 8. maja 1882. Z naraščanjem števila naseljencev so bili izvoljeni lokalni predstavniki v zakonodajni skupščini Severozahodne regije in spodnjem domu parlamenta ter imenovani senatorji, ki so zastopali Alberto. Po dolgi kampanji za avtonomijo je bilo okrožje Alberta 1. septembra 1905 razširjeno in dobilo status province, z izvolitvijo liberalne večine z Alexandrom Cameronom Rutherfordom za prvega premierja. Sprva je bilo gospodarstvo zelo aktivno, nato pa je okoli leta 1912 Alberta doživela recesijo. Prva svetovna vojna je novi provinci predstavljala posebne izzive, saj se je izjemno veliko delovno sposobnih moških prostovoljno prijavilo za aktivno služenje, zaradi česar je ostalo relativno malo delavcev za vzdrževanje storitev in proizvodnje. Več kot 50 % albertskih zdravnikov se je prostovoljno prijavilo za služenje v tujini.[21]
Leta 1918 so prebivalci Alberte doživeli epidemijo gripe.
Volivci v Alberti so si prizadevali za inovacije in leta 1921 izvolili kmečko vlado, nato pa leta 1935 prvo vlado socialnega kredita na svetu.
Gospodarstvo Alberte je ostalo počasno, zlasti med depresijo. Toda odkritje nafte v Leducu leta 1946 je za provinco odprlo novo obdobje blaginje in bogastva.
21. junija 2013 je Alberta doživela močno deževje, ki je povzročilo katastrofalne poplave v večjem delu južne polovice province vzdolž rek Bow, Elbow, Highwood in Oldman ter njihovih pritokov. Ducat občin v južni Alberti je 21. junija razglasilo lokalne izredne razmere, saj se je gladina vode dvignila, številne skupnosti pa so bile evakuirane.[22]
Leta 2016 je požar v Fort McMurrayju povzročil največjo evakuacijo prebivalcev v zgodovini Alberte, saj je bilo več kot 80.000 ljudi evakuiranih.[23][24]
Tako kot preostali svet je tudi Alberto prizadela pandemija COVID-19, ki se je začela leta 2020. Zadnje omejitve so bile odpravljene leta 2022.[25]
Remove ads
Gospodarstvo
Gospodarstvo Alberte je napredno, odprto, tržno usmerjeno in ga zaznamujejo visoko izobražena delovna sila, močne institucije in lastninske pravice ter sofisticirani finančni trgi. Medtem ko večina prebivalcev Alberte dela v storitvenem sektorju, ima Alberta pomembno industrijsko bazo, gospodarstvo, ki temelji na inteligenci, in energetski sektor. Ta energetski sektor je znan po tem, da je osredotočen na pridobivanje nafte in plina. Nafta in zemeljski plin sta imela kulturni vpliv, oblikovala sta politiko, ustvarila narative o 'obogatenju' in ustvarila cikle razcveta in padca.
Večina izvoza Alberte je namenjena v Združene države Amerike in je sestavljena iz 70 % nafte in plina, 13 % živil in 12 % industrijskih izdelkov.
Leta 2023 je proizvodnja Alberte znašala 350 milijard dolarjev, kar je 15 % kanadskega BDP.
Pred stikom z Evropo so avtohtona ljudstva vzdrževala široke trgovinske mreže po vsej Alberti. Nato je trgovina s krznom, v kateri sta prevladovali družba Hudson's Bay in North West Company, postala prvo večje izvozno gospodarstvo regije v 18. in 19. stoletju. Po prenosu Rupertove zemlje v Kanado leta 1870 se je gospodarstvo Alberte preusmerilo v kmetijstvo in živinorejo. Dokončanje Kanadske pacifiške železnice v 1880-iha je omogočilo obsežno naseljevanje in izvoz žita, zlasti pšenice, s čimer je kmetijstvo postalo nova gospodarska hrbtenica province. Velik premik se je zgodil leta 1947 z odkritjem nafte v bližini Leduca, kar je sprožilo vzpon Alberte kot največje kanadske proizvajalke nafte. Medtem ko je nafta prinesla blaginjo, so osemdeseta leta 2008 in 2014 zaradi padcev cen prinesla gospodarske zastoje. Od takrat si Alberta prizadeva za diverzifikacijo svojega gospodarstva, s širitvijo na tehnologijo, obnovljive vire energije, turizem in finance, da bi zmanjšala svojo odvisnost od nafte.
Turizem
.jpg)
Alberta je turistična destinacija že od zgodnjih dni 20. stoletja, z atrakcijami, kot so narava za smučanje, pohodništvo in kampiranje, nakupovalna središča, kot sta nakupovalni center West Edmonton Mall in Calgary Stampede, festivali na prostem, profesionalni športni dogodki, mednarodna športna tekmovanja, kot so igre Commonwealtha in olimpijske igre, ter bolj eklektične znamenitosti. Po podatkih Ministrstva za gospodarski razvoj Alberte Calgary in Edmonton vsako leto gostita več kot štiri milijone obiskovalcev. Banff, Jasper in Skalno gorovje obišče približno tri milijone ljudi na leto.[26] Turizem Alberte je močno odvisen od turistov iz južnega Ontaria, pa tudi od turistov iz drugih delov Kanade, Združenih držav Amerike in mnogih drugih držav.
Tukaj so tudi naravne znamenitosti, kot so narodni park Elk Island, narodni park Wood Buffalo in ledeno polje Columbia. V Skalno gorovje Alberte sta znani turistični destinaciji narodni park Banff in narodni park Jasper. Gorska parka sta povezana s slikovito cesto Icefields Parkway. Banff je 128 km zahodno od Calgaryja na cesti 1, Jasper pa 366 km zahodno od Edmontona na cesti Yellowhead. Pet od štirinajstih kanadskih območij svetovne dediščine UNESCO je v provinci: Kanadski parki Skalnega gorovja, pokrajinski park Dinosaur, Head-Smashed-In Buffalo Jump, mednarodni park miru Waterton-Glacier, narodni park Wood Buffalo in provinčni park Writing-on-Stone. Na številnih od teh območij so smučišča, predvsem Banff Sunshine, Lake Louise, Marmot Basin, Norquay in Nakiska.
Calgary Stampede obišče približno 1,2 milijona ljudi,[27] praznovanje kanadskega Divjega zahoda in živinorejske industrije. Približno 700.000 ljudi uživa v edmontonskih K-Days (prej Klondike Days in Capital EX).[28][29] Edmonton je bil vrata do edine povsem kanadske poti do zlatih polj Jukona in edina pot, ki iskalcem zlata ni bilo treba prepotovati napornega in nevarnega prelaza Chilkoot.
Druga turistična destinacija, ki vsako leto privabi več kot 650.000 obiskovalcev, je dolina Drumheller, ki je severovzhodno od Calgaryja. Drumheller, znan kot »svetovna prestolnica dinozavrov«, ponuja Kraljevi muzej paleontologije Tyrrell. Drumheller je imel tudi bogato rudarsko zgodovino, saj je bil v vojnih letih eden največjih proizvajalcev premoga v zahodni Kanadi. Druga znamenitost v vzhodno-osrednji Alberti so izleti po prerijski železnici Alberta, priljubljena turistična atrakcija iz Stettlerja, ki ponuja izlete z vlakom v prerijo in vsako leto sprejme več deset tisoč obiskovalcev.
Remove ads
Sklici
Zunanje povezave
Wikiwand - on
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Remove ads