Alotropija

Alotropíja (grško allos - drugi + tropos - obrat) je pojav, pri katerem imajo kemični elementi več oblik z različnimi fizikalnimi lastnostmi (alotropskimi modifikacijami). Izraz je v kemijo uvedel Jöns Jacob Berzelius.

Nekateri klasični elementi, ki imajo alotrope, so fosfor (v »rdeči«, »beli« in »purpurni« obliki), kisik (O₂ in O₃) in ogljik (v obliki grafita, diamanta, fulerena, oglja, grafena, ...). Pojem lahko uporabimo tudi za kompleksnejše spojine.

Alotropije pa ne smemo zamenjevati z agregatnimi stanji, saj alotropske modifikacije poznamo v vseh agregatnih stanjih.

Glej tudi

• polimorfija