Anders Jonas Ångström

Anders Jonas Ångström [ánders jónas òngstrem], švedski astronom in fizik, * 13. avgust 1814, Lögdö, Medelpad, Švedska, † 21. junij 1874, Uppsala, Švedska.

Anders Jonas Ångström
Anders Jonas Ångström
Rojstvo	13. avgust 1814({{padleft:1814|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})[1][2][…] The iron factory Lögdö bruk[d][1]
Smrt	21. junij 1874({{padleft:1874|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[3][2][…] (59 let) Uppsala domkyrkoförsamling[d][3]
Bivališče	Švedska
Državljanstvo	švedsko
Narodnost	švedska
Področja	astronomija, fizika
Ustanove	Univerza v Uppsali Observatorij Uppsala
Alma mater	Univerza v Uppsali diploma 1839
Poznan po	spektroskopija ångström
Pomembne nagrade	Rumfordova medalja (1872)

Ångström velja za enega od utemeljiteljev spektroskopije.^[4]

Življenje in delo

Raziskoval je Sončev spekter in spektre kometov. Leta 1862 je dokazal, da Sončeva atmosfera med drugim vsebuje vodik. V letu 1868 je objavil veliko karto Sončevega spektra v Recherche s sure specter solitaire, ki je vključevala meritve več kot 1000 spektralnih črt.

Za dolžinsko enoto svetlobnega valovanja je uvedel desetmilijoninko milimetra, ki se imenuje po njem ångström (Å). Namesto nje se sedaj rabi 10-krat večja enota nanometer (nm).

Priznanja

Poimenovanja

Po njem se imenuje krater Ångström na Luni.