Antihipertenziv
zdravilo za zdravljenje hipertenzije (visokega krvnega tlaka) From Wikipedia, the free encyclopedia
Remove ads
Antihipertenzivi, tudi antihipertoniki so zdravila za zniževanje povišanega krvnega tlaka (hipertenzije).[1][2]
Predpisovanje antihipertenzijskih zdravil v Sloveniji in po svetu narašča, in na primer med letoma 2004 in 2008 je v Sloveniji njihova poraba narastla za več kot polovico. Obstajajo številne podskupine zdravil za zdravljenje hipertenzije; med posameznimi podskupinami pri začetnem uvajanju zdravljenja ni značilnih razlik pri učinkovitosti zdravljenja, razlike pa obstajajo glede varnosti in pogostosti neželenih učinkov.[3]
Remove ads
Podskupine zdravil
Za zdravljenje povišanega krvnega tlaka se uporabljajo antihipertenzijske učinkovine iz naslednjih skupin:[3]
Remove ads
Izbira zdravila
Vsa antihipertenzijska zdravila so v priporočenih odmerkih v monoterapiji približno enako učinkovita. Med seboj se razlikujejo po farmakodinamiki in farmakokinetiki, izražanju neželenih učinkov in po preverjeni učinkovitosti v zmanjšanju srčno-žilne zbolevnosti in umrljivosti. Na izbiro antihipertenzijskega zdravila vplivajo:
- bolnikovo srčno-žilno tveganje,
- že nastale okvare tarčnih organov, prisotnost klinične srčno-žilne, ledvične in sladkorne bolezni,
- prisotnost drugih bolezni, ki lahko vplivajo na uporabo določenih farmakoloških skupin antihipertezijskih zdravil,
- variabilnost v odzivu na posamezna zdravila iz različnih skupin,
- verjetnost medsebojnega delovanja z zdravili, ki jih bolnik prejema zaradi drugih bolezni,
- pomembnost dokazov o zmanjšanju srčno-žilnega tveganja za zdravila iz posameznih farmakoloških skupin,
- cena kroničnega zdravljenja, kar pomeni, da ob enakih ostalih pogojih izberemo cenejše zdravilo.[4]
V Sloveniji zdravniki pri svojem delu upoštevajo Slovenske smernice za zdravljenje arterijske hipertenzije. Prve so bile objavljene leta 1999 s posodobitvami v letih 2003 in 2007, v okviru Smernic za preprečevanje bolezni srca in žilja v klinični praksi pa so bile posodobljene tudi v letu 2009. Kot prvo izbiro smernice priporočajo diuretike, zaviralce adrenergičnih receptorjev beta, zaviralce kalcijev kanalčkov in zdravila z delovanjem na renin-angiotenzinski sistem, medtem ko kot prvo izbiro v monoterapiji primarne arterijske hipertenzije odsvetujejo predpisovanje večine zdravil iz podskupine antihipertenzijskih zdravil skupine ATC C02 in antagonistov aldosterona.[3] Zdravljenje povišanega krvnega tlaka se lahko začne z enim zdravilom (monoterapija) v majhnem začetnem odmerku. Če ni želenega nadzora krvnega tlaka, se odmerek zveča do največjega smiselnega odmerka ali pa se zdravilo zamenja z zdravilom iz druge farmakološke skupine. Taka zamenjava je potrebna vedno, kadar ni nobenega učinka prvo izbranega zdravila ali pa le-to povzroča neželene učinke. Večina bolnikov pa prejema kombinacijo dveh ali več zdravil. Potreba po kombiniranem zdravljenju je večja pri bolnikih z večjim srčno-žilnim tveganjem (na primer ob sočasni sladkorni ali ledvični bolezni). Antihipertenzijska zdravila iz različnih farmakoloških skupin se lahko med seboj kombinirajo, kadar:
- imajo različen in komplementaren ali aditiven način učinkovanja,
- je dokazano, da je kombinacija učinkovitejša od posameznih zdravil in
- je kombinacija varnejša oz. jo bolniki laže prenašajo.
Kombinacijsko zdravljenje je navadno boljša izbira kot večanje odmerka v monoterapiji do največjega dopustnega.[5]
Remove ads
Viri
Wikiwand - on
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Remove ads