Anton Vramec

Anton (tudi Antun Vramec, Antonius Vramez, Antol Vramecz ali Anthonius Wrametz), slovensko-hrvaški (kajkavski) duhovnik, pisatelj, filozof in kronist, * 1538, † 1587/8.

Anton Vramec
Rojstvo	1538[1] Ormož
Smrt	1587[2][3][…] Varaždin[1]
Državljanstvo	Sveto rimsko cesarstvo
Poklic	pisatelj, duhovnik, zgodovinar

Napisal je prvo zgodovinsko knjigo v slovenščini. To je bila tudi druga knjiga, napisana v kajkavskem narečju, poleg tega je bil eden od utemeljiteljev kajkavske književnosti.^[4]

Življenje

Vramec se je rodil v okolici Ormoža in umrl v Varaždinu. Teologijo je študiral na Dunaju in kasneje še v Rimu, kjer je leta 1567 dosegel doktorat iz teologije in filozofije. Istega leta se je preselil v Zagreb, kjer je postal kanonik. Leta 1571 je postal arhidiakon v Becsehelyju. Leta 1573 se je preselil v Varaždin, kjer je prav tako opravljal poklic arhidiakona. Prihod Antona Vramca v Varaždin je zaznamoval nastanek varaždinskega literarnega kroga, kateremu je Vramec sam pripadal.^[5]

Od leta 1578 do 1580 je bil duhovnik v Brežicah, od leta 1580 do 1582 pa arhidiakonakon v Dubicah.^[6] Leta 1582 so mu bile odvzete vse dolžnosti duhovnika.^[7] Kljub njegovemu naprednemu razmišljanju se nikdar ni povezoval s protestantskimi gibanji.^[4]

Delo

Prvo Vramčevo delo je bila svetovna kronika z naslovom Kronika vezda znovich zpravliena Kratka Szlouenzkim iezikom, ki je izšla v Ljubljani (Laibach) leta 1578.^[8] To je bilo prvo poljudno zgodovinsko delo, napisano v slovenščini v habsburških deželah.^[9] Leta 1586 je Vramec v Varaždinu izdal knjigo pridig in komentarjev z naslovom Postilla po nedelne i po godovne dni na vse leto vezda znovič spravljena po Antonu Vramcu Svetoga pisma doktoru i cirkve varaždinske plebanušu. Obe knjigi je natisnil Janž Mandelc.^[4] Da bi zatrl liturgične knjige, ki jih je izdala protestantska reformacija, je Vramec v svojih delih namerno uporabljal preprost jezik, ki ga je govorilo prebivalstvo Slavonije. ^[10] Možno je, da je bila Vramčeva Postilla objavljena leta 1586 v Varaždinu po naročilu Juraja Draškovića, škofa rimskokatoliške nadškofije v Zagrebu, ki je odredil objavo novih knjig, s katerimi bi oporekal spisom Mihajla Bučića.^[11]

1544. Grad Velika zauiet be od Turkou, izdan od nekih kmeticheu.

1545. Turczi robili zu na ſlouenieh, terze zouo Petrouzki ali Kraleuzki Turczi. Miklouuſa Zrinſzkoga Bana Szlouenſzkoga, pod Konſzkim Turczi razbiſse i porobiſse dozta. Opet na Kraincze, pole latnechko, oberh Koztanieuicze poleg vode Kerke, Turczi porobiſe i odpelaſse dozta liudi. Grad Moiſzlauinu ieſzu ouoleto Turzy vzeli.

1556. Zygetgrad obſzedoſse veliku mochiu Turczy, terti eruati iako pocheſse. Da dobri Vitez i Kapitan Marko Horuat, ſzile i iakozti Turſzkoi obderſa grada Zigeta. Ferdinand Herczeg Bechky zin Kralia Ferdinanda, z uoizku dole g Bobouiſchu doide i opet odze grada Bobouiſche od Turkou i oſztale okoli gradi.

Koſztaniczu grad Turczi zauieſse, Zdal ie Grada neky Nemecz Loztohar, ky ie bil Kapitan v Gradu, za peneze Turkom, zkoteroga grada vſza Horuaczka zemlia opuſzte i Szlouenſzka.

1566. Soliman Turſzky Czar na Vogreh zuoiſzku i ſzylu veliku i nezgouornu doide, i Grad mochni i terdny Zyget podszede, vkom grade ie bil Goſzp: Miklouus Zrinzky Groff, Kapitan. Czar vze grada i Zrinſzky Miklouus onde v gradu poginu i vmorien be za veru Kerſzanzku u dober iaki i mochna zercza Vitez: Glauu odſzekſy niegoun Turczy, poſztaſe Maximilianu Czeſzaru v Tabor.

1566. Szoliman Czar takaiſe pod Zygetom vmre Mahumetu ſzuoiemu da vruku Duſu. Szultan Szelim po ſzuoiem Oteze Szolimane, Turfzky i Czarigradzky Czar posta, gda bi bil ſztar cheterdeſzet i due lete od Ottomanſzkoga pokolenia.