Argon

Za druge pomene glej Argon (razločitev).

Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18. Ta tretji žlahtni plin v osmi periodi sestavlja približno 1 % Zemljinega ozračja.

Argon, ₁₈Ar

Argon
Izgovarjava	IPA: [aɾˈgoːn] IPA: [ˈaːɾgɔn]
Videz	brezbarven plin, v električnem polju zažari v lila/vijoletni barvi
Standardna atomska teža Ar, std(Ar)	[39792; 39963] običajno: 3995[1]
Argon v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson Ne ↑ Ar ↓ Kr klor ← argon → kalij
Vrstno število (Z)	18
Skupina	skupina 18 (žlahtni plini)
Perioda	perioda 3
Blok	blok p
Razporeditev elektronov	[Ne] 3s2 3p6
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 8
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	plin
Tališče	−189,34 °C
Vrelišče	−185,848 °C
Gostota (pri STP)	1,784 g/L
v tekočem stanju (pri TV)	1,3954 g/cm3
Trojna točka	−189,3442 °C, 68,89 kPa[2]
Kritična točka	−122,463 °C, 4,863 MPa[2]
Talilna toplota	1,18 kJ/mol
Izparilna toplota	6,53 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	20.85[3] J/(mol·K)
Parni tlak P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) −226,2 −220,2 −212,2 −202,2 −186,2
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	0
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: no data
Ionizacijske energije	1.: 1520,6 kJ/mol 2.: 2665,8 kJ/mol 3.: 3931 kJ/mol (več)
Kovalentni polmer	106±10 pm
Van der Waalsov polmer	188 pm
Spektralne črte argona
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	​ploskovno centrirana kocka (pck)
Hitrost zvoka	323 m/s (gas, at 27 °C)
Toplotna prevodnost	17.72×10−3  W/(m⋅K)
Magnetna ureditev	diamagnetik[4]
Magnetna susceptibilnost	−19,6·10−6 cm3/mol[5]
Številka CAS	7440-37-1
Zgodovina
Odkritje in prva izolacija	Lord Rayleigh in William Ramsay (1894)
Najpomembnejši izotopi argona
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 36Ar 0,334% stabilen 37Ar sint. 35 d ε 37Cl 38Ar 0,063% stabilen 39Ar trace 269 y β− 39K 40Ar 99,604% stabilen 41Ar sint. 109,34 min β− 41K 42Ar sint. 32,9 y β− 42K
Vsebnost 36 Ar in 38 Ar je v naravnih vzorcih lahko do 2,07% ozirom 4,3%. Preostanek je 40 Ar, katerega vsebnost je ustrezno nizka, tja do 93,6%.
Kategorija: Argon prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Pomembne lastnosti

Argon je 2,5 krat tako topen v vodi kot dušik, kar je približno enaka topnost kot kisik. Ta kemijski inertni element je brez barve in vonja tako v tekoči kot v plinski obliki. Kemijske spojine, ki bi vsebovale argon, niso znane. Raziskovalci na Univerzi v Helsinkih so leta 2000 poročali o izdelavi argonovega fluorovodika (HArF). Poročali so tudi o močno nestabilni spojini s fluorom, vendar to še ni dokazano. Čeprav trenutno ni potrjenih kemijskih spojin, pa lahko argon tvori klatrate z vodo, ko se njegovi atomi ujamejo v mrežo molekul vode.

Identifikacija snovi ali pripravka

Identifikacija snovi ali pripravka

Kemijska formula: Ar

Uporaba snovi ali pripravka

varjenje, inertizacija

Sestavine in lastnosti

Sestava s podatki o nevarnih sestavinah

kemijsko ime:Argon;

koncentracija snovi nad 99,9 %;

EC št.:231-147-0;

CAS št.:7440-37-1

Ugotovitve o nevarnih lastnostih

Napotki za nevarnost

Plin pod zelo visokim tlakom v jeklenkah. Pri višji koncentraciji lahko povzroči zadušitev.

Fizikalne in kemijske lastnosti

• Izgled: brezbarven plin
• Vonj: brez vonja Vnetljivost: ni vnetljiv
• Vrelišče: – 186oC Tališče: – 189oC
• Eksplozivne lastnosti: / Kritična temperatura: – 122oC
• Parni tlak: n.a. Topnost v vodi: 61 mg/l
• Relativna gostota, tekoč.: 1,39 (voda=1) Relativna gostota, plin: 1,66 (zrak=1)
• Oksidativne lastnosti: n.a.
• Ostalo: Plin/para je težji od zraka. Lahko se akumulira v zaprtih sistemih, še posebno pri in pod nivojem tal

Obstojnost in reaktivnost

Kemična stabilnost: Pri normalnih pogojih je stabilen.

Toksikološki podatki

Produkt nima toksičnih učinkov.

Ekotoksikološki podatki

Škodljivi učinki produkta na okolje niso znani.

Zakonsko predpisani podatki o predpisih

• Simboli za nevarnost: Ni razvrščen kot nevarna snov
• R-stavki:
• S-stavki: S9 Posodo hraniti na dobro prezračevanem mestu.
• S23 Ne vdihavati plina
• Podatki so povzeti po Pravilniku o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi, Zakonu o kemikalijah ter Direktive ES 67/548/EEC, 99/45/EC, 1907/2006 REACH.

Pretvorbena tabela

1 m 3 = 1,636 kg = 1,172 l;

1 kg = 0,611 m 3 = 0,718 l;

1 l = 0,853 m 3 = 1.396 kg;

m 3: v plinastem stanju pri 15 °C in 98 kPa (735,5 mmHg) l: prostorninska enota za tekoče stanje

Druge informacije

Podatki v varnostnem listu temeljijo na našem znanju ter dosegljivih informacijah. Varnostni list označuje izdelek in zanj predpisane varnostne ukrepe. Varnostni list ne zagotavlja kvalitete izdelka. Pravna ali fizična oseba, ki daje kemikalijo v promet, ne odgovarja za morebitno nepravilno uporabo le te in nastale posledice.

Viri: Varnostni list PRAXAIR ZDA; varnostni list SIAD – Italija, Evropski sporazum o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga - ADR.

Spremembe:Pri izdaji so dopolnjena in spremenjena in naslednja poglavja:

• poglavje 1,2,3,4,7,8,11,12,13,14,15: spremenjen naslov poglavja,
• poglavje 2: zamenjava s poglavjem 3,
• poglavje 3: zamenjava s poglavjem 2,
• poglavje 8: spremenjena mejna vrednost izpostavljanja,
• poglavje 15: dodane direktive.

Glej tudi

• argonove anorganske spojine
• Argon (video), University of Nottingham