Arpitanščina

Arpitanščina (po arpitansko arpitan), znana tudi kot frankoprovansalščina, je romanski jezik, ki spada v skupino štirinajstih oziroma petnajstih (vključno z arpitanščino) oilskih jezikov (langues d'oïl), čeprav ga nekateri ločujejo tako od oilskih jezikov kot od jezika oc, se pravi okcitanščine. Govori se ga na nekdanjem področju naselitve južnih srednjeveških Burgundov. V Franciji je to večji del nekdanje regije Rona - Alpe, katere središče je mesto Lyon, v Švici je to francosko govoreči del države z mesti, kot sta Ženeva in Lozana, v Italiji pa Dolina Aoste in obmejni deli Pokrajine Torino. V Italiji je še ena skupnost v Apuliji, in sicer v vaseh Faeto in Celle di san Vito.

arpitanščina
patouès, gaga, arpetan, arpitan
Materni jezik	Italja, Francija in Švica
Področje	Dolina Aoste, Piemont, Apulija, Franche-Comté, Savoja, Bresse, Bugey, Dombes, Beaujolais, Dauphiné, Lyonnais, Forez, Romandie
Št. maternih govorcev	150.000 v Franciji, 70.000 v Italiji in 7000 v Švici (2020)[1] 300.000 v Franciji, 200.000 v Švici in 95.000 v Italiji
Jezikovna družina	indoevropski Italic Latino-Faliscan Latin Romanski jeziki Italo-Western Western Romance Gallo-Iberian?[2] galoromanski jeziki Gallo-Rhaetian?[2] Arpitan–oilski jeziki arpitanščina
Zgodnejše oblike	Old Latin Vulgar Latin Proto-Romance Old Gallo-Romance
Narečja	Dauphinois Faetar Jurassien Forezien Savoyard Valdôtain Vaudois
Pisava	latinica
Uradni status
Priznani manjšinski jezik	Francija Auvergne-Rhône-Alpes Bourgogne-Franche-Comté Italija Aosta Valley (zakonsko zaščitena)[3]
Jezikovne oznake
ISO 639-3	frp
Glottolog	fran1269  Francoprovencalic fran1260  Arpitan
ELP	Francoprovençal
Linguasphere	51-AAA-j[4]
arpitansko jezikovno področje: temno modro: uraden srednje modro: ostala območja svetlo modro: zgodovinsko prehodno območje
Arpitanščina je označena kot definitivno ogrožena s strani UNESCO Atlas of the World's Languages in Danger
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Skupno naj bi bilo govorcev vsaj 300 000 v Franciji, 200 000 v Švici in 95 000 v Italiji. Šele v zadnjih desetletjih so prenehali obravnavati jezik kot zgolj narečje in mu začeli dajati vse več pravic v vseh treh državah.