Avguštin Codelli (1685)

Avguštin baron Codelli pl. Fahnenfeld, veletrgovec, kranjski plemič in zemljiški gospod, * 3. april 1685, Gorica, † 23. februar 1749.

Avguštin Codelli (1685)
Rojstvo	3. april 1685({{padleft:1685|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:3|2|0}}) ali 3. april 1683({{padleft:1683|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:3|2|0}})[1]
Smrt	23. februar 1749({{padleft:1749|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:23|2|0}}) ali 20. julij 1749({{padleft:1749|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})[1]

Življenje

Rodil se je v Gorici siromašnemu zdravniku Avguštinu Codelliju in materi Katarini Cristofolutti. Po stricu Petru Antonu Codelliju iz Ljubljane, ki ni imel otrok, je leta 1727 podedoval zelo veliko premoženje: veletrgovino z železom in zemljiško gospostvo Kodeljevo. S tem je postal eden najbogatejših na Kranjskem. V zakonu z grofico Marjano Candido je imel dva otroka, Jožefa Antona, ponovnega začetnika ljubljanske veje Codellijev, in Franca.

Cesar Karel VI. ga je povzdignil v plemiški stan, cesarica Marija Terezija pa ga je leta 1749 povzdignila med dedne nemške barone z naslovom pl. Fahnenfeld.

Pokopan je v nadškofijski kapeli v Gorici.^[2].

Delo

Kmalu po tem je skupaj z Michelangelom Zoisom ustanovil trgovsko družbo v Ljubljani, na katero je prenesel vso veletrgovino z železom. Družba je trgovala na veliko največ z železom in železnino, volno in cenedskim suknom. Svoj delež v družbi je nato leta 1735 prodal družabniku Zoisu^[3].

Med letoma 1727 in 1749 je bil tudi gospodar gospostev Kodeljevo, Thurnau in Dobrava, ki so se pod njegovim vodstvom močno razširili^[4].

Avguštin Codelli je zaslužen tudi za slovensko slovstvo. Denarno je podpiral ljubljanske kapucine, da so lahko izdali zbirko pridig v slovenskem jeziku patra Rogerija Palmarium Empyreum (Zmagovita nebesa). V zahvalo sta njemu posvečeni obe knjigi pridig; prva je izšla leta 1731 v Celovcu, druga pa leta 1743 v Ljubljani.