Avtonomno živčevje

Avtonomno živčevje (tudi nehotno ali vegetativno živčevje) tvori skupaj s somatskim živčevjem obkrajni (periferni) živčni sistem. Avtonomnost živčevja se kaže v tem, da ni pod posameznikovim zavestnim nadzorom.

Modro = parasimpatične živčne poti
rdeče = simpatične živčne poti

Avtonomno živčevje uravnava življenjsko pomembne fukcije organizma, kot so srčni utrip, dihanje, krvni tlak, prebava in presnova. Je odločilno pri vzdrževanju homeostaze notranjega okolja organizma.

Avtonomno živčevje delimo na:

• simpatično živčevje,
• parasimpatično živčevje,
• enterično živčevje.

Simpatično in parasimpatično živčevje sta pod nadzorom osrednjega živčevja, medtem ko enterično živčevje v veliki meri deluje neodvisno od njega.

Učinki

Simpatično in parasimpatično živčevje delujeta na posamezen tarčni organ antagonistično, torej če prvo neki proces pospešuje, ga drugo zavira. Simpatikus izkazuje ergotropne učinke (pripravi telo na spopad, napor ...), parasimpatikus pa trofotropne učinke (prevlada v času počitka). Takšna delitev učinkov je zgolj orientacijska; pri nekaterih procesih je delovanje obeh vej avtonomnega živčevja tudi sinergistično.

Simpatik deluje na tarčni organ preko živčnega prenašalca, ki je v tem primeru noradrenalin, razen pri žlezah znojnicah in sredici nadledvičnice, kjer kot živčni prenašalec deluje acetilholin. Živčni prenašalec, s katerim deluje parasimpatik na organe, je acetilholin.

Preglednica prikazuje učinke obeh živčnih prenašalcev na posamezne organe preko adrenergičnih oziroma muskarinskih receptorjev (noradrenalin se veže na prve, acetilholin pa na druge):

	Simpatično živčevje (adrenergični receptorji)	Parasimpatično živčevje (muskarinski receptorji)
obtočila
minutni volumen srca	se poveča	M2: se zmanjša
SA vozel: srčni utrip (kronotropni učinek)	β1, β2: se poveča	M2: se zmanjša
srčna mišica: moč kontrakcije (inotropni učinek)	β1, β2: se poveča	M2: se zmanjša (deluje le na preddvore)
prevajanje v AV vozlu	β1: se poveča	M2: se zmanjša
gladke mišice žil	M3: se skrčijo; α = se skrčijo; β2 = se sprostijo	---
krvne ploščice	α2: pospeši se agregacija	---
mastociti	β2: inhibira se izločanje histamina	---
dihala
gladko mišičje bronhiol	β2: se sprosti; α1: se skrči (manjši delež)	M3: se skrči
oči
zenice	α1: se razširijo	M3: se skrčijo
mišica ciliarnika	β2: se sprosti	M3: se skrči
prebavila
žleze slinavke: izločanje sline	β: stimulira izločanje viskozne sline, bogate z amilazo; α1 = stimulira izločanje kalija	stimulira izločanje vode v slino
solznice	izločanje solzne tekočine se zmanjša	M3: poveča
ledvice (izločanje renina)	stimulira izločanje renina	---
parietalne celice	---	M1: stimulira izločanje
jetra	α1, β2: pospeši glikogenolizo in glukoneogenezo	---
maščevje	β3: pospeši lipolizo	---
gibljivost prebavne cevi	se zmanjša	M1, M3: se poveča
gladko mišičje prebavne cevi	α, β2: se sprosti	M3: se skrči
mišice zapiralke v prebavni cevi	α1: se skrčijo	M3: se sprostijo
prebavne žleze	sekrecija se zavre	M3: sekrecija se pospeši
endokrini sistem
trebušna slinavka (Langerhansovi otočki)	α2: sekrecija se zmanjša	---
sredica nadledvičnice	nikotinski receptorji: sekrecija adrenalina	---
sečila
stena sečnega mehurja	β2: se sprosti	se skrči
sečnica	α1: se skrči	se sprosti
rodila
maternica	α1: se skrči; β2: se sprosti	---

Zavestni nadzor

Za avtonomno živčevje je sicer značilno, da ni pod nadzorom volje, vendar pa naj bi nekatere metode treninga omogočale priučitev nadzorovanja tega živčevja (na primer joga in avtogeni trening).