Bakterije

Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti. Najdemo jih tako v zemlji, vodi in zraku ter v simbiozi z drugimi organizmi.

Bakterije
25.000-krat povečane celice vrste Escherichia coli
Znanstvena klasifikacija
Domena: Bacteria (bakterije)
Debla
Actinobacteria Aquificae Chlamydiae Bacteroidetes/Chlorobi Chloroflexi Chrysiogenetes Cyanobacteria Deferribacteres Deinococcus-Thermus Dictyoglomi Fibrobacteres/Acidobacteria Firmicutes Fusobacteria Gemmatimonadetes Lentisphaerae Nitrospirae Planctomycetes Proteobacteria Spirochaetes Thermodesulfobacteria Thermomicrobia Thermotogae Verrucomicrobia

Klasifikacija

Domena bakterij

V spodnji tabeli je zgodovinski pregled nekaterih bolj znanih klasifikacij živih bitij z izvirnimi znanstvenimi imeni. Danes se bakterije (Bacteria) najpogosteje obravnava kot eno od treh domen po Woeseju^[1]. Izraz Eubacteria ali prave bakterije zajema povsem iste organizme, vendar gre za starejšo Woesejevo razdelitev na kraljestva. Glede na osnovno strukturo celic se še vedno uporablja tudi izraz Prokarioti (Prokaryota), ki zajema vse enocelične organizme brez jedra.

Linnaeus 1735[2] 2 kraljestvi	Haeckel 1866[3] 3 kraljestva	Chatton 1925[4][5] 2 nadkraljestvi	Copeland 1938[6][7] 4 kraljestva	Whittaker 1969[8] 5 kraljestev	Woese et al. 1977[9][10] 6 kraljestev	Woese et al. 1990[1] 3 domene	Cavalier-Smith 2004[11] 6 kraljestev
(brez)	Protista	Prokaryota	Mychota	Monera	Eubacteria	Bacteria	Bacteria
					Archaebacteria	Archaea
		Eukaryota	Protoctista	Protista	Protista	Eukarya	Protozoa
							Chromista
Vegetabilia	Plantae		Plantae	Plantae	Plantae		Plantae
			Protoctista	Fungi	Fungi		Fungi
Animalia	Animalia		Animalia	Animalia	Animalia		Animalia

Zgradba

Večina bakterij je zelo majhnih in merijo v dolžino 0,5–5 μm; obstajajo pa tudi orjaške bakterije, kot sta Thiomargarita namibiensis in Epulopiscium fishelsoni, ki zraseta v dolžino do 0,5 mm. Praviloma imajo celično steno, tako kot rastline in glive, vendar pa z zelo različno sestavo peptidoglikanov. Številne se premikajo z bičkom, ki pa se po strukturi razlikuje od bičkov drugih skupin.

Razmnoževanje

Razmnoževanje bakterij poteka v treh fazah. Kadar populacija bakterij vstopi v zelo hranljivo okolje, ki omogoča rast, se morajo celice najprej prilagoditi novemu okolju. V prvi fazi razvoja je značilna počasna rast, kjer se celice najprej prilagajajo in pripravljajo za hitro rast. Naslednji korak je logaritmična faza oziroma eksponentna rast, kar pomeni, da se bakterije, če njihovo število merimo po enakomernem časovnem intervalu, začnejo razmnoževati z enakim faktorjem oziroma količnikom, ki ga glede na število intervalov potenciramo. To se dogaja vse dokler se hranljive snovi ne izrabijo. Po tej fazi nastopi zadnja faza, ki ji rečemo faza mirovanja, kjer se bakterije ne razmnožujejo več.

Bakterije kot povzročitelji bolezni

Številni patogeni so bakterije. Razmnožujejo se, kjer so ugodne življenjske razmere, npr. vlaga, količina hrane, pomanjkanje kisika ali ustrezna temperatura. Lahko povzročijo resne bolezni, npr. pljučnico, tetanus in sifilis. Antibiotiki so učinkovita zdravila zoper večino bakterij; najbolj znana in razširjena skupina antibiotikov, penicilini, deluje tako, da onemogoča formiranje celične stene bakterije. Za obrambo pred nekaterimi bakterijskimi okužbami so razen antibiotikov na voljo tudi cepiva. Rezultat cepljenja je nastanek protiteles, ki preprečijo naselitev bakterij ali onemogočajo delovanje bakterijskih toksinov.

Nekatere bakterije se prilepijo na tkivne celice in prodrejo vanje, npr. Shigella, ki povzroča drisko. Druge ustvarjajo strupe, imenovane toksini. Nekateri toksini so zelo nevarni: 3 kg toksina botulina bi ubilo vse človeštvo.

Sklici

1. Woese C; Kandler O; Wheelis M (1990). »Towards a natural system of organisms: proposal for the domains Archaea, Bacteria, and Eucarya«. Proc Natl Acad Sci U S A. 87 (12): 4576–9. doi:10.1073/pnas.87.12.4576. ISSN 0027-8424. PMC 54159. PMID 2112744. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. junija 2008. Pridobljeno 14. junija 2011.
2. C. Linnaeus (1735). Systemae Naturae, sive regna tria naturae, systematics proposita per classes, ordines, genera & species.
3. E. Haeckel (1866). Generelle Morphologie der Organismen. Reimer, Berlin.
4. É. Chatton (1925). »Pansporella perplexa. Réflexions sur la biologie et la phylogénie des protozoaires«. Ann. Sci. Nat. Zool. 10-VII: 1–84.
5. É. Chatton (1937). Titres et Travaux Scientifiques (1906–1937). Sette, Sottano, Italy.
6. H. Copeland (1938). »The kingdoms of organisms«. Quarterly review of biology. 13: 383–420. doi:10.1086/394568.
7. H. F. Copeland (1956). The Classification of Lower Organisms. Palo Alto: Pacific Books.
8. Whittaker RH (Januar 1969). »New concepts of kingdoms of organisms«. Science. 163 (863): 150–60. doi:10.1126/science.163.3863.150. PMID 5762760.
9. Woese, C.R.; Balch, W.E.; Magrum, L.J.; Fox, G.E.; Wolfe R.S. (Avgust 1977). »An ancient divergence among the bacteria«. Journal of Molecular Evolution. 9 (4): 305–311. doi:10.1007/BF01796092. PMID 408502.
10. Woese CR; Fox GE (november 1977). »Phylogenetic structure of the prokaryotic domain: the primary kingdoms«. Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. 74 (11): 5088–90. doi:10.1073/pnas.74.11.5088. PMC 432104. PMID 270744.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
11. Cavalier-Smith, T. (2004), »Only six kingdoms of life« (PDF), Proc. R. Soc. Lond. B, 271: 1251–62, doi:10.1098/rspb.2004.2705, PMC 1691724, PMID 15306349, pridobljeno 29. aprila 2010