Barvna koda elektronskih elementov

Barvna koda elektronskih elementov se uporablja za prikaz vrednosti električnih lastnosti elektronskih elementov. Pri upornikih je to prevladujoč način označevanja, uporablja pa se tudi za kondenzatorje, tuljave, dušilke in druge elemente. Uporabljali so jo tudi za označevanje žic in kablov.

Primer z upornikom

pas A - prva števka upornosti v ohmih
pas B - druga števka upornosti v ohmih
pas C - decimalni množitelj
pas D - če je prisoten, označuje toleranco (če je ni, je toleranca 20 %)

Upori z manjšo toleranco imajo pet pasov, od katerih prvi trije predstavljajo upornosti.

Upori

Kondenzatorji

Barva	Prvi pas	Drugi pas	Tretji pas	Množitelj	Toleranca	Temp. koeficient
črna	0	0	0	×100
rjava	1	1	1	×101	±1 % (F)	100 ppm
rdeča	2	2	2	×102	±2 % (G)	50 ppm
oranžna	3	3	3	×103		15 ppm
rumena	4	4	4	×104		25 ppm
zelena	5	5	5	×105	±0,5 % (D)
modra	6	6	6	×106	±0,25 % (C)
vijolična	7	7	7	×107	±0,1 % (B)
siva	8	8	8	×108	±0,05 % (A)
bela	9	9	9	×109
zlata				×0,1	±5 % (J)
srebrna				×0,01	±10 % (K)
brez					±20 % (M)

Upornost merimo v ohmih, zato rumena vijolična rdeča rjava pomeni 4700 ohmov, toleranco 1 %.

Kapacitivnost je navedena v pikofaradih (pF), zato rumena vijolična rdeča pomeni 4,7 nF. Uporaba barvne kode pri kondenzatorjih ni tako razširjena.

Občasno to kodo uporabljamo tudi pri indukcijskih elementih (dušilke, tuljave). V tem primeru so induktivnosti podane v mikrohenrijih (μH).

Pri drugem postopku označevanja elementov napišemo vrednost in desetiški eksponent mulitplikatorja. Primer: upornik z oznako 472 pomeni 47 × 10² Ω = 4700 Ω; kondenzator z oznako 104 je 10 × 10⁴pF = 100.000 pF = 100 nF