Bazilika Bistriške Matere Božje, Marija Bistrica

From Wikipedia, the free encyclopedia

Bazilika Bistriške Matere Božje, Marija Bistrica
Remove ads

Bazilika Bistriške Matere Božje v Mariji Bistrici na Hrvaškem je bazilika in hrvaško narodno romarsko središče Matere Božje. Je najbolj znano in najbolj obiskano svetišče na Hrvaškem.[1] Spomin na Marijo Bistriško v Katoliški cerkvi na Hrvaškem praznujejo 13. julija.[1][2] Bazilika je zavarovan kulturni spomenik kot sakralna stavbna dediščina.[3] Je del Marijine romarske poti na Hrvaškem.[4]

Podatki na hitro Kraj, Država ...

V seznamu župnij Škofije Zagreb (1334) je navedena bistriška župnija s cerkvijo sv. Petra (ecclesia beati Petri de Biztricha).[2] Po odkritju votivnega lesenega gotskega kipa Marije z detetom leta 1684 (ki je bil znan iz začetka 16. stoletja, od leta 1545 pa je bil zaradi osmanske nevarnosti skrit v steni bistriške cerkve) in številnih zapisanih čudežih, povezanih s tem kipom v 18. stoletju, je bil spremenjen patrocinij župnijske cerkve sv. Petra in Pavla, ki je odtlej posvečena Blaženi Devici Mariji. Z odkritjem kipa se je Marijino češčenje hitro razširilo in Bistrica se je hitro razvila kot marijansko svetišče in romarski kraj.[2]

Cerkev v Mariji Bistrici je postalo narodno svetišče leta 1715, ko je Hrvaški sabor zgradil veliki zaobljubni oltar in s tem potrdil pobožnost hrvaškega ljudstva do Bistriške Matere Božje.[5] Bistriški župnik Juraj Žerjavić je dal cerkev in župnijsko hišo z arkadami dozidati in prezidati po načrtih arhitekta Friedricha von Schmidta in njegovega učenca Hermanna Bolléja. Nova cerkev je zgrajena v neorenesančnem slogu in romantičnem historizmu.[5]

4. decembra 1923 je papež Pij XI. podelil cerkvi Bistriške Matere Božje status manjše bazilike.[2][5] 15. avgusta 1971 je bil v Mariji Bistrici XIII. mednarodni marijanski kongres. Istega leta je Jugoslovanska škofovska konferenca razglasila baziliko za hrvaško narodno marijansko romarsko središče.[2][5]

Baziliko je oktobra 1998 obiskal papež Janez Pavel II. in tam nekdanjega zagrebškega nadškofa in kardinala Alojzija Stepinca razglasil za blaženega.[2][5]

Remove ads

Galerija

Remove ads

Sklici

Loading related searches...

Wikiwand - on

Seamless Wikipedia browsing. On steroids.

Remove ads