Bemit

Bemit je aluminijev oksid hidroksid s kemijsko formulo (γ-AlO(OH)). Bemit je dimorf minerala diaspora in sestavina aluminijeve rude boksita. Kristalizita v ortorombskem kristalnem sistemu in ima izrazito masiven habit. Njegova barva je lahko rumena, zelena rjava ali rdeča in je odvisna od vsebnosti nečistoč. V tankih rezinah je brezbarven. Ima steklast do bisern sijaj, Mohsovo trdoto 3 – 3,5 in specifično težo 3,00 – 3,07.

Bemit
Splošno
Kategorija	IV. razred - Oksidi in hidroksidi
Kemijska formula	γ-AlO(OH)
Strunzova klasifikacija	04.FE.15
Klasifikacija DANA	06.01.02.01
Kristalna simetrija	Ortorombska bipiramida 2/m 2/m 2/m, prostorska skupina Amam
Osnovna celica	a = 3,693 Å, b = 12,221 Å, c = 2,865 Å, V = 129,75 Å3, Z = 4
Lastnosti
Molekulska masa	59,99 g/mol
Barva	Bela, bledo sivkasto rjava, rumenkasta ali rdečkasta, v tankih rezinah brezbarven
Kristalni habit	Masiven, zaobljena okrogla zrna s premerom > 3 mm
Kristalni sistem	Ortorombski kristalni sisitem
Razkolnost	Zelo dobra po {010}, dobra po {100} in slaba po {001}
Lom	Krhek, podoben prelomu nekovin
Žilavost	Krhek
Trdota	3,5
Sijaj	Steklast, na {010} bisern
Barva črte	Bela
Prozornost	Prosojen
Gostota	3 – 3,07 g/cm3, povprečna: 3,03 g/cm3
Optične lastnosti	Dvoosen (+)
Lomni količnik	nα = 1,644 – 1,648, nβ = 1,654 – 1,657, nγ = 1,661 – 1,668
Dvolomnost	δ = 0,017 – 0,020
Pleohroizem	Brezbarven
Kot 2V	Izmerjen: 74° - 88°, izračunan: 80°
Disperzija	Šibka
Sklici	[1][2][3]
Glavne vrste
Sinonimi	boksit (aluminijeva ruda), kliahit (koloidni Al(OH)3), psevdobemit (koloidni Al(OH)3)

Pojavlja se v tropskih lateritih in boksitih, ki so se razvili na alumosilikatni podlagi. Pojavlja se tudi kot hidrotermalni razpadni produkt korunda in nefelina. V boksitih ga spremljajo kaolinit, gibsit in diaspor, v nefelinskih pegmatitih pa nefelin, gibsit, diaspor, natrolit in analcim.^[3]

Bemit je bil prvič opisan leta 1927 na rudišču boksita Mas Rouge, Les Baux-de-Provence, Francija. Imenovali so ga po kemiku Johannu Böhmu (1895-1952).^[1][2]