Bizon

Bizoni so veliki, sodoprsti kopitarji iz rodu Bison v poddružini goveda (Bovinae).

Bizon Časovni razpon: 2–0 Ma PreЄ Є O S D C P T J K Pg N ↓ zgodnji pleistocen – sedanjost
Ameriški bizon (Bison bison)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Mammalia (sesalci)
Red:	Artiodactyla (sodoprsti kopitarji)
Družina:	Bovidae (votlorogi)
Poddružina:	Bovinae (prava goveda)
Rod:	Bison Hamilton Smith, 1827
vrste
B. bison B. bonasus †B. antiquus †B. georgicus[1] †B. hanaizumiensis †B. latifrons †B. menneri[1] †B. occidentalis †B. palaeosinensis †B. priscus †B. schoetensacki

Prepoznani sta dve obstoječi (zober in ameriški bizon) in šest izumrlih vrst. Od šestih izumrlih vrst jih je pet izumrlo v dogodku kvartarnega izumrtja. Bison palaeosinensis se je razvil v zgodnjem pleistocenu v južni Aziji in je bil evolucijski prednik B. priscus (stepski bizon), ki je bil prednik vseh drugih vrst bizonov. Od 2 mia do 6000 pr. n. št. se je stepski bizon razprostiral po mamutski stepi in je naselil Evropo in severno Azijo kot B. schoetensacki (gozdnimi bizoni) in Severno Ameriko z B. antiquus, B. latifrons ter B. occidentalis. Zadnjo vrsto, ki je izumrla, B. occidentalis, je nasledil 3000 pr. n. št. B. bison.

Ameriški bizon, B. bison, ki ga najdemo samo v Severni Ameriki, je ena od dveh še živečih vrst. Čeprav je v Združenih državah in Kanadi splošno znan kot »bivol« (angleško buffalo),^[2] je le daljno soroden resničnim bivolom. Severnoameriška vrsta je sestavljena iz dveh podvrst, prerijskega (B. b. bison) in gozdnega bizona (B. b. athabascae), ki je dal ime narodnemu parku Wood Buffalo v Kanadi. Tretja podvrsta, vzhodni bizon (B. b. pennsylvanicus) se ne šteje več za veljaven takson, saj je sinonim za B. b. bison.^[3] Zmedene omembe »gozdnega bizona« iz vzhodnih Združenih držav se nanašajo prerijskega bizona, ne pa na B. b. athabascae, ki ga v regiji niso našli. Zober (B. bonasus) je bil v Evropi in na Kavkazu ponovno naseljen po izumrtju v naravi.

Medtem ko so vse vrste bizonov uvrščene v svoj rod, se včasih parijo z domačim govedom (rod Bos) in imajo plodne potomce, ki jih imenujejo beefalo ali žubron.