Catch Me Who Can

Catch Me Who Can (slovensko Ujemi me, kdor more) je bila četrta in zadnja parna lokomotiva konstruktorja Richarda Trevithicka. Prvi dve je zasnoval za železarni v Coalbrookdaleu in Penydarrenu, tretjo pa za premogovnik Wylam. Lokomotivo Catch Me Who Can je leta 1808 izdelalo podjetje Rastrick and Hazledine v svoji livarni v Bridgnorthu, Anglija. Trevithick jo je predstavil v »parnem cirkusu«, ki ga je organiziral na krožni progi v Bloomsburyju, malo južno od sedanje železniške postaje Euston Square v Londonu.

Vstopnica za Trevithickov parni cirkus poleti 1808 z risbo lokomotive Catch Me Who Can

Catch Me Who Can
Replika Catch Me Who Can na razstavi v Nizozemskem muzeju železnic leta 2014
Tip	Parna lokomotiva
Konstruktor	Richard Trevithick
Proizvajalec	Rastrick and Hazledine
Proizvodnja	1808
Konfiguracija	2-2-0
Masa lokomotive	8 t
Gorivo	premog
Število valjev	1, pokončen
Najvišja hitrost	19 km/h
Krstna vožnja	1808
Upokojena	1808

Lokomotiva je dosegla hitrost 19 km/h. Za tirnice iz litega železa je bila pretežka. Po iztirjenju, ki ga je povzročila počena tirnica, je Trevithick po štirinajst dneh svoj cirkus zaprl.

Mehanizem

Konstrukcija lokomotive Catch Me Who Can je bila enostavnejša od konstrukcij prejšnjih lokomotiv. Horizontalni valj, vztrajnik in zobniški pogon je zamenjal pokončen valj, vgrajen v parni kotel. Bat je gnal par pogonskih koles neposredno preko veznih drogov. Kotel je bil plamenocevni s povratno cevjo in notranjim kuriščem.

Sporna sodobna risba parnega cirkusa

Vir

• Catch Me Who Can.