Cerij

Cêrij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ce in atomsko število 58.

Cerij, ₅₈Ce

Cerij
Izgovarjava	IPA: [ˈt͡sɛːrij]
Videz	srebrno bel
Standardna atomska teža Ar, std(Ce)	140116(1)[1]
Cerij v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson – ↑ Ce ↓ Th lantan ← cerij → prazeodim
Vrstno število (Z)	58
Skupina	n/a
Perioda	perioda 6
Blok	blok f
Razporeditev elektronov	[Xe] 4f1 5d1 6s2[2]
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 19, 9, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	795 °C
Vrelišče	3443 °C
Gostota (blizu s.t.)	6,770 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)	6,55 g/cm3
Talilna toplota	5,46 kJ/mol
Izparilna toplota	398 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	26,94 J/(mol·K)
Parni tlak P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) 1.719 1.921 2.169 2.481 2.886 3.432
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	+1, +2, +3, +4 (rahlo bazični oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 1,12
Ionizacijske energije	1.: 534,4 kJ/mol 2.: 1050 kJ/mol 3.: 1949 kJ/mol (več)
Atomski polmer	empirično: 181,8 pm
Kovalentni polmer	204±9 pm
Spektralne črte cerija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	​dvojna heksagonalna gosto zložena (dhgz) β-Ce
Kristalna struktura	​ploskovno centrirana kocka (pck) γ-Ce
Hitrost zvoka tanka palica	2100 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek	γ, poly: 6,3 µm/(m⋅K) (at s.t.)
Toplotna prevodnost	11,3 W/(m⋅K)
Električna upornost	β, poly: 828 nΩ⋅m (at s.t.)
Magnetna ureditev	paramagnetick[3]
Magnetna susceptibilnost	(β) +2450,0·10−6 cm3/mol (293 K)[4]
Youngov modul	γ form: 33,6 GPa
Strižni modul	γ form: 13,5 GPa
Stisljivostni modul	γ form: 21,5 GPa
Poissonovo razmerje	γ form: 0,24
Mohsova trdota	2,5
Trdota po Vickersu	210–470 MPa
Trdota po Brinellu	186–412 MPa
Številka CAS	7440-45-1
Zgodovina
Poimenovanje	po pritlikavem planetu Cerera, le-ta poimenovan po rimski boginji kmetijstva Cerera
Odkritje	Martin Heinrich Klaproth, Jöns Jakob Berzelius, Wilhelm Hisinger (1803)
Prva izolacija	Carl Gustaf Mosander (1838)
Najpomembnejši izotopi cerija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 134Ce sint. 3,16 d ε 134La 136Ce 0,186% stabilen 138Ce 0,251% stabilen 139Ce sint. 137,640 d ε 139La 140Ce 88,449% stabilen 141Ce sint. 32,501 d β− 141Pr 142Ce 11,114% stabilen 143Ce sint. 33,039 h β− 143Pr 144Ce sint. 284,893 d β− 144Pr
Kategorija: Cerij prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Pomembne lastnosti

Cerij je srebrnkasto kovinski element iz skupine lantanoidov. Uporablja se v nekateri redkozemeljskih zlitinah. Oksidirana oblika se uporablja v steklarski industriji. Po barvi in lesku je podoben železu, vendar je mehak in koven. Na zraku hitro potemni.

Med redkozemeljskimi elementi je le evropij bolj reaktiven od cerija. Alkalijske raztopine in koncentrirane kisline hitro napadajo to kovino. Čista kovina se zlahka vname, če jo popraskamo z nožem. Cerij v mrzli vodi razpada počasi, v vroči pa hitro.

Zaradi relativne bližine do 4f in zunanjih lupinskih orbital v ceriju ta izkazuje zanimivo raznoliko kemijo. Stiskanje ali ohlajanje kovine lahko, na primer, spremeni njeno oksidacijsko stanje iz okoli 3 v 4.

Cerijeve (IV) soli so oranžno rdeče ali rumenkaste, medtem ko so cerijeve (III) soli navadno bele.