Zobovina

Zobovína, zobnína ali dentín je opornina, ki predstavlja osnovno sestavino zoba. Obdaja zobno pulpo, v predelu krone jo pokriva sklenina, v predelu korenine pa cement.^[1]

Zobovina (dentin)
Deli zoba; zobovina – 2
Podrobnosti
Identifikatorji
Latinsko	dentinum
MeSH	D003804
TA	A05.1.03.055
FMA	55628
Anatomska terminologija [uredi v Wikipodatkih]

Rumena obarvanost zobovine vpliva tudi na barvo zunanjosti zoba, saj proseva skozi prosojno sklenino. Je manj mineralizirana in tudi manj lomljiva od sklenine in ji daje oporo.^[2] Po Mohsovi lestvici je njena mineralna trdota okoli stopnje 3.^[3]

Že pred izrastjo zoba nastane t. i. primarna zobovina, kasneje v življenju pa nastaja t. i. sekundarna zobovina kot odziv na fiziološke (starost) ali bolezenske dražljaje (zobna gniloba).^[4]

Zgradba

Zobovina je po zgradbi mnogo mehkejša od sklenine,^[5] vendar trša od kosti. Glede na maso sestoji v 70 % iz hidroksiapatita, 20 % iz organskih snovi in 10 % iz vode.^[6]

V zobovini se nahajajo mikroskopski kanalčki, imenovani dentinski kanalčki ali cevčice. Potekajo od pulpe proti sklenini in v njih segajo podaljški odontoblastov (celic na površju zobne pulpe, ki tvorijo zobovino).^[7][8] Kanalčki vsebujejo tekočino in celične strukture ter povzročajo določeno stopnjo prepustnosti zobovine, zaradi česar je občutenje bolečine v primeru zobne gnilobe povečano. Spremembe v tekočini znotraj dentinskih kanalčkov naj bi s hidrodinamskimi mehanizmi povzročale tudi preobčutljivost zobovine, ki se pojavlja pri nekaterih ljudeh.^[9][10]