Družboslovje

Družboslovje (tudi družboslovne vede) razlaga zgodovinske in sodobne pojave družbenega življenja človeka oz. človeške družbe kot pojava sui generis (država, pravo, gospodarstvo, jezik, religija, kultura ipd.). Družboslovje je pogosto omenjano kot nasprotje naravoslovja ali včasih tudi humanistike, s katero se delno prepleta.

Med družboslovne vede pa sodijo :

• antropologija (deloma)
• ekonomija (gospodarstvo)
• etnologija (deloma)
• filozofija (deloma; zlasti socialna filozofija, politična filozofija, filozofija zgodovine in etika)
• geografija (deloma: družbena geografija, ekologija...)
• jezikoslovje (deloma: pragmatika, semiotika, sociolingvistika...)
• kibernetika (deloma)
• komunikologija
• kulturologija
• menedžment ali upravljanje
• družboslovna metodologija (pomožna)
• obramboslovje (deloma)
• pedagogika in andragogika
• politične vede (politologija)
  • mednarodni odnosi
  • primerjalne politike
• pravo
  • kriminologija, varstvoslovje
  • javna uprava
• religiologija (deloma)
• sociologija
  • socialna psihologija
  • menedžment človeških virov
  • socialno delo
  • urbanizem in arhitektura (deloma)
  • družboslovna informatika
  • socialnozdravstvena stroka (javno zdravstvo); socialna gerontologija
• statistika (družboslovna statistika)
• vojaške vede, polemologija
• zgodovina (politična, socialna, kuturna, gospodarska, vojaška, narodna, cerkvena/religijska, itd.)