Evropski tlačnovodni reaktor

EPR reaktor, European Pressurized Reactor kdaj tudi Evolutionary Power Reactor, je tlačnovodni (PWR) reaktor generacije III+. Pri načrtovanju so sodelovali Framatome (zdaj Areva NP), Electricité de France (EDF) in Siemens AG. Trenutno so 4 reaktorji v fazi izgradnje, prvi na Finskem - Olkiluoto 3, drugi v Franciji - Flamanville 3 in dva na Kitajskem - Tajšan 1 & 2. Slednja dva brez večjih zamud, obratovati naj bi začela leta 2014 in 2015.^[1]

Tlačna posoda EPR

Olkiluoto-3 na Finskem

Načrtovanje

Glavni objektiv pri načrtovanju je povečana varnost in ekonomičnost pri obratovanju. EPR je izboljšan in povečan naslednik reaktorjev Framatome N4 in Siemens KONVOI. ^[2][3] Gre za eden največjih reaktorjev na svetu z neto električno močjo 1650 MWe (termalno 4500 MWt)^[4]. Reaktor lahko deluje na 5% obogaten uran, reprocesiran uran in MOX (Mixed Oxide Fuel) jedrsko gorivo.

EPR ima več aktivnih in pasivnih ukrepov za povečanje varnosti:

• štirje ločeni hladilni sistemi, 300% zanesljivost
• neprepustno tlačno posodo
• dodatno lovilno posodo, če pride do taljenja jedra reaktorja in bi puščala tlačna posoda
• dvostensko varovalno zgradbo z 2,6 m debelo betonsko steno, ki bi vzdržala strmoglavljenje letala

Skupaj so 4 stopnje varnosti: tlačna posoda, dodatna posoda okoli tlačne in dvostopenjska varovalna zgradba.

EPR naj bi imel frekvenco poškodb jedra (ang. core damage frequency) 6.1 × 10⁻⁷ na reaktor na leto.^[5]

EPR bo uporabljal jedrsko gorivo bolj učinkovito, približno 17% manj kot prejšnji reaktorji ^[6].