Friz

Friz je v arhitekturi del antičnega templja med arhitravom in zatrepom. Friz je mogoče najti na številnih grških in rimskih stavbah, zelo znan je partenonski friz.

Konjenica iz Partenonskega friza (Britanski muzej).

Kamnito ogredje Hefajstovega templja od vrha navzdol:
gejzon
friz s triglifi
arhitrav

V notranjosti je, na primer, friz v sobi del stene, ki jo členi ali zaključuje in je iz plastično oblikovanih ali slikanih elementov. Friz pomaga strukturirati tudi fasado zgradb. Na pasovih se vzorec običajno ponavlja.

V širšem smislu je friz dolga poslikana linija, plastičen (reliefen) ali celo kot kaligrafska dekoracija, vendar mora biti na mestu, ki se nahaja nad nivojem oči. Nekateri so sestavljeni iz več ozkih pasov. Dekorativni friz lahko ponazarja scene v sekvencah diskretnih panelov. Material iz katerega so narejeni frizi je lahko štuk, rezljan les ali drug dekorativen material.

Lahko je raven ali — v jonskem ali korintskem redu, dekoriran z bas-reliefi. Kot okrasne letve so frize uporabljali v antičnih časih ne samo v arhitekturi in kiparstvu ampak tudi na sarkofagih ali pri obdelavi kovin (toreutic (grško τορευτική, lat. Caelatura).

Friz je poimenovan po prevladujočem ornamentu. Razlikujejo se s cvetličnimi in abstraktnimi ornamenti ter kot figuralni frizi. V srednjem veku so se pojavile nove oblike friza večinoma z abstraktnimi in prostorskimi ornamenti kot so diamantni friz, kockast ali v obliki šahovnice. Najdemo jih v romanskih lokih in islamski arhitekturi. V gotiki so se pojavili motivi iz listov in lilij. V času renesanse so oživili stare frize in jih delno spremenili. To velja tudi za naslednja obdobja baroka in klasicizma. Najdemo jih na fasadah stavb poznega devetnajstega stoletja kot tudi v secesijskem slogu 20. stoletja, le v sodobni arhitekturi so izgubili svoj pomen.

Frizi so pomembni in pogosti v umetnostno-zgodovinski literaturi v obliki ilustracij.

Friz v starogrški arhitekturi

Rimski friz v Jupitrovem templju, Split, okoli leta 300

V zvezi z grško arhitekturo antičnega sveta in njegove stebrne sloge je mišljen friz zlasti v arhitravu in pod gejzonom, vključen v entablaturi. Friz v dorskem slogu je sestavljen iz izmeničnega zaporedja metop in triglifov in se zato imenuje tudi triglif. V nasprotju s tem je friz jonskega sloga sestavljen gladko, opremljen z reliefnim pasom kvadratne oblike, lahko ga tudi ni. V podobni obliki je tudi friz v rimski arhitekturi.

Relief kot friz ni omejen le na arhitekturno kiparstvo nad vrati. Lahko je na arhitravu ali v celi, lahko zajema tudi celo področje zidu, kot je na primer oltar iz Pergamona.

Kasnejše oblike friza

V srednjem veku so se pojavile nove oblike frizov s pretežno abstraktnimi in prostorskimi okraski. To so bili na primer diamantni friz, kockasti ali šahovski friz. V romaniki je še posebej pogost ločni friz, navzkrižno obokan friz, ki se uporablja tudi v islamski arhitekturi. Gotika je prinesla oblike z motivi listja, šilastoločni, friz z lilijami ob konzoli šiljastega loka.

V času renesanse so bili spet sprejeti stari frizi z variantami. To velja tudi za poznejša obdobja baroka in klasicizma. V historicizmu 19. stoletja so bili uporabljeni frizi vseh prejšnjih obdobij. Najdemo frize 20. stoletja v secesijskem slogu, le v sodobni arhitekturi so postali manj pomembni.

Oblike friza glede na prevladujoč ornament

Pomembne in pogoste oblike frizov so predstavljene v umetnostnozgodovinski literaturi v obliki slikovnih plošč. ^[1] Bedeutende und häufige Friesformen werden in kunsthistorischer Fachliteratur in Form von Bildtafeln präsentiert,^[2][3]

Oznaka	opis	čas	grafika	fotografija
Bukranijski friz	(grško bus – vol in kranion – lobanja) Ime za reliefno izvedeno ali naslikano volovsko lobanjo, ki predstavlja glavo žrtvene živali.	antika
Akantov friz	Sestavljen iz vrste akantovega okrasja.	antika
Astragal, tudi biserna vrvica	Sestavljen iz vrstic ploščatih in ovalnih kroglic perl.	antika
Antemij	Friz je sestavljen iz palmet in lotosovih cvetov	antika
Meander	(grško μαίανδρος-maíandros, latinizirano: meandros) je dekorativni rob v umetnosti in arhitekturi, narejen iz istega motiva v obliki meandra, ki se ponavlja v neprekinjeni liniji. Uporablja se od neolitika dalje	antika
Valovit friz	Ta friz je zaokrožena varianta meandra, kjer ornament spominja na valovanje.	antika
Jonska sima tudi Jajčevnik	ena od oblik sime	antika
Palmetin friz	Friz v obliki palmet in volut.	Antike
Kleščasti friz		ne zgolj v antiki
Pleteničasti friz	Okras zamotanih trakov so poznali že v 3. stoletju pred našim štetjem v sumerski umetnosti, in na več grških posodah	ne zgolj v antiki, keltski, romanski
Rombasti friz		romanski
Križno ločni friz	Narejen iz prekrižanih diamantov.	romanski
Diamantni friz		romanski
Kockasti friz tudi šakovničasti friz		romanski
Svitkasti friz tudi valjasti friz		romanski
Luskasti friz		romanski
Cikcakasti friz, tudi nazobčani friz		normansko-romanski
Friz s cinami
Friz s krogi		romanski
Friz s krogi		romanski
Ploščni friz tudi Felderfries	Običajno je sestavni element romanske apside, ali teče pod pritlikavo galerijo.	pretežno v Angliji, romanski
Oblačni ornament
Nemški trak tudi nazobčani friz, žagasti friz	Sestavljen iz opeke v seriji diagonalno stoječih kamnov. Izraz "nemški trak" je nastal med raziskovanjem nemške opečne gotike, ki je prevzela vrsto opečnih okraskov, ki so bili sprva enostavni za izdelavo le iz standardne opeke. Stoletja prej so ga poznali v karolinških časih v Franciji. Ornament je prvotno predromanski.	predromanski, romanski
Polkrožnoločni friz		romanski
Križnoločni friz	Pripisan predvsem islamski arhitekturi.	islamsko-normanski
Pasji zob	Niz štirih koničastim zvezdic stoji na konici in leži na piramidasti obliki, izvira iz angleške zgodnje gotike.[4]	angleška gotika
Šilastoločni friz		gotski
Friz z lilijami	Koničast lok z ločnimi nosilci kot konzole v obliki lilij.	gotski
Listni friz		gotski

Friz v likovni umetnosti

V likovni umetnosti s konca 19. stoletja, ki se je odcepila od naturalistične tradicije, je imelo prikazovanje slikovnih ciklov in dekorativnih frizov pomembno vlogo, pogosto le v teoriji, do neke mere pa tudi v praktičnih izvedbah. Znani primeri so iz okoli leta 1901: Beethovnov friz Gustava Klimta ali Friz življenja Edvarda Muncha.^[5]