Gotščina

Gotščina (*gutisko razda) je izumrl germanski jezik, ki ga je govorilo ljudstvo Gotov in še posebej Vizigotov. Izpričan je v Wulfilovem prevodu Biblije iz 4. stoletja, na podlagi katerega je danes edini vzhodnogermanski jezik, v katerem obstajajo ohranjena besedila. Vsi ostali jeziki iz te skupine (npr. vandalščina, burgundščina, krimska gotščina) so znani le po omembah v zgodovinskih zapisih.

Gotščina
Področje	Oium, Dakija, Panonija, Italija, Narbonska Galija, Akvitanska Galija, Hispanija, Krim.
Izumrl	v večini izginil do 8. ali 9. stoletja, nekaj govorcev je vztrajalo do 18-tega stoletja
Jezikovna družina	indoevropski germanski vzhodnogermanski gotščina
Narečja	Krimska gotščina
Pisava	Gotska abeceda
Jezikovne oznake
ISO 639-2	got
ISO 639-3	got
Glottolog	goth1244
Linguasphere	52-ADA
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Pisava

Glavni članek: Gotska abeceda.

Germanski škof Ulfilas (tudi Wulfila) je v 4. stoletju gotsko pisavo razvil sam, po vsej verjetnosti za lastne potrebe prevajanja Biblije. Deljena so mnenja, ali pisava izvira iz grške abecede (Braune) ali iz latinščine. Verjetno je gotska abeceda mešanica obeh ter runske abecede, ki je najstarejša pisava germanskih ljudstev.^[1]

Gotska abeceda nima nobene povezave z gotico, latinsko frakturno pisavo, ki se je v srednjem veku razvila iz karolinške minuskule in se je uporabljala od 12. do 15. stoletja. Kasneje se je gotica uporabljala za pisanje v nemškem jeziku vse do 20. stoletja.