Haploidija

Haploidija ali haploidnost je lastnost celic in organizmov, katerih genski zapis sestavlja enojni komplet kromosomov (enojno garnituro avtosomov in en spolni kromosom). V človeškem telesu so take spolne celice, semenčice in zrela jajčeca.^[1] Za razliko od spolnih celic imajo somatske celice organizma dvojni komplet vseh kromosomov, gre za t. i. diploidne celice. Haploidne spolne celice nastajajo v procesu mejoze ali zoritvene delitve,^[2] pri čemer se zmanjša število kromosomov starševske celice, ki nosi dva kompleta kromosomov, na en komplet kromosomov v hčerinski celici.^[3]

Zgoraj: haploidna celica z enojno garnituro vseh kromosomov (n), spodaj: diplodna celica z dvema homolognima kopijama vsakega kromosoma (2n).

Število kromosomov v enojni garnituri običajno označujemo s črko n in ga imenujemo haploidno število.^[3] Pri različnih organizmih je haploidno število različno; za človeške haploidne celice (gamete) velja, da vsebujejo 23 kromosomov (n = 23), somatske celice pa 23 parov kromosomov.^[2] Nekateri organizmi, na primer alge, poznajo haploidne stopnje v življenjskem ciklu, nekatere vrste (na primer samci mravelj) pa so vse življenje haploidni organizmi.^[3]

Glej tudi

• poliploidija