Jakopičev paviljon

Jakopičev paviljon je bivša galerija (v secesijskem slogu), ki jo je leta 1908 postavil slikar Rihard Jakopič po načrtih arhitekta Maksa Fabianija; to je bilo prvo namensko zgrajeno umetniško razstavišče v Sloveniji.^[1] Paviljon je stal na začetku Lattermannovega drevoreda v Parku Tivoli (Ljubljana).^[1]

Vse do druge svetovne vojne je bil paviljon osrednje razstavišče slovenske likovne umetnosti^[2], kjer so razstavljali slikarji, kiparji in fotografi sodobne umetnosti.^[3]

Zgodovina

Razstava Kluba slovenskih amaterskih fotografov v Jakopičevem paviljonu leta 1911

Jakopič je sam financiral gradnjo objekta, saj je bil prepričan, da umetnik potrebuje stalen stik z javnostjo^[2]. Fabiani mu je zastonj naredil načrte, medtem ko mu je mesto Ljubljana za sedem let dalo zemljišče v najem po simbolični ceni.^[1] Paviljon je bil zgrajen po zgledu dunajske secesije. Imel je preddverje z veliko dvorano, na levi strani se je nahajala soba za stalne razstave in mali atelje in na desni strani od vhoda pa se je nahajala risarsko-slikarska šola.^[1]

12. junija 1909 je potekala slavnostno odprtje paviljona s 3. slovensko umetniško razstavo; sodelovalo je 22 umetnikov s 172 slikami in 20 kipi.^[4] Naslednje leto je Jakovič v paviljonu organiziral pregledno razstavo 80 let upodabljajoče umetnosti na Slovenskem.^[3]

Zaradi pomanjkanja denarja je leta 1923 paviljon odkupilo mesto in ga namenila za društvo Narodna galerija. Leta 1954 so paviljon prenovili.^[5]

V decembru 1961 in januarju 1962 so paviljon, kljub protestom^[2], zaradi gradnje železniške proge porušili.^[1] S tem je Jakopičev paviljon ostal brez prostorov; novembra 1962 so ga preimenovali v Mestno galerijo ter pričeli z gradnjo novih prostorov na Mestnem trgu 5.^[6]

Na paviljon na lokaciji, kjer je stal, danes spominja kip Riharda Jakopiča, delo Bojana Kunaverja.^[7]